Vsak evro za rehabilitacijo slepih je dobro vložen

Celovit program za slepe: Na ZZZS pričakujejo, da bodo na očesni kliniki obravnavali 350 bolnikov na leto, zanj bodo na leto namenili dobrih 280 tisočakov

Objavljeno
16. oktober 2018 15.00
Posodobljeno
16. oktober 2018 15.00
V interdisciplinarnem timu sodelujejo tudi strokovnjaki za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Foto arhiv očesne klinike
Ljubljana – Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih (CRSS), ki je bila pred dobrimi desetimi leti uzakonjena s takratno novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, je zdaj v okviru pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja na očesni kliniki ljubljanskega kliničnega centra vendarle zaživela.

Cilj rehabilitacije je človeka z delno ali popolno izgubo vida usposobiti za čim bolj neodvisno življenje, zasebno, poklicno in javno. Očesna klinika ne bo več samo poskušala prepoznavati in zdraviti vseh težav, povezanih z očmi in vidom, ampak bo v okviru zdravstvenega varstva ponudila CRSS, ki je med vsemi temi storitvami zanesljivo najpomembnejša, je dejala predstojnica klinike Mojca Globočnik Petrovič.


Individualna obravnava


Velika vrednost tega programa je v multidisciplinarnem pristopu, ki združuje strokovnjake z različnih področij: s slepimi in slabovidnimi delajo oftalmologi, tiflopedagogi, to so specialni učitelji slepih in slabovidnih, psihologi, socialni delavci ter strokovnjaki za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, pojasnjuje vodja nacionalnega centra za CRSS z očesne klinike Nataša Vidović Valentinčič. Bistveno pa je, da človeka z delno ali popolno izgubo vida obravnavajo individualno in celovito, ponudijo mu nabor storitev, prilagojenih njegovi okvari in psihofizičnemu stanju, njegovim potencialom in potrebam.

Pot do uresničitve te pravice je bila dolga. Program CRSS je pripravila strokovna delovna skupina pri zvezi društev slepih in slabovidnih, sodelovali so slepi in slabovidni, tiflopedagogi in oftalmologi. Že leta 2009 ga je obravnaval in verificiral razširjeni strokovni kolegij za oftalmologijo. Po navodilu ministrstva za zdravje je jeseni 2014 potekal pilotni projekt CRSS, deloma na očesni kliniki in deloma v domačem okolju rehabilitandov. Kljub časovni omejenosti se je projekt izkazal za učinkovitega, bolniki, svojci in izvajalci pa so bili zelo motivirani, je povedala nekdanja predstojnica očesne klinike Branka Stirn Krajnc.


Z okvaro vida v dom za starejše tri leta prej


Na ZZZS pričakujejo, da bodo na očesni kliniki obravnavali 350 bolnikov na leto, zavarovalnica pa bo za ta program na leto namenila 284.311 evrov. »Vsak evro, vložen v rehabilitacijo in svetovanje, je dobra investicija, ki že kratkoročno pomeni velikanski prihranek,« poudarja Tomaž Wraber, nekdanji predsednik zveze društev slepih in slabovidnih. Po strokovni literaturi in strokovnih standardih je namreč dokazano, da si starostniki z okvaro vida od štirikrat do osemkrat pogosteje zlomijo kolk, vsaj štirikrat več je pri njih infekcijskih bolezni, depresije, prezgodnje smrti. Poleg tega gre nerehabilitirani starostnik z okvaro vida vsaj tri leta prej v dom za starejše kot tisti, ki vidi, ali tisti, ki je rehabilitiran. Kot je še povedal Wraber, je okoli 40 vključenih v pilotni projekt spoznalo, da se še vedno lahko naučijo kaj novega, tudi na področjih življenja, ki jih morda pred izgubo vida niso obvladovali.