Vsak ima svojega zmagovalca

Ko policijska motorista začneta pritiskati na plin in se zavrtijo tudi kolesa vodilnega avtomobila ter se nešteto parov superg požene za njimi, iz oči nekaterim malodane silijo solze.

Objavljeno
28. oktober 2019 06.00
Posodobljeno
28. oktober 2019 06.00
Najmlajši na Lumpijevem teku. Foto Roman Šipić
Tudi tisti, ki kondicijo nabiramo bolj kot ne z vrtenjem pedalov kolesa do službe in, če ostane kaj časa, s sprehodom po ravnih poteh PST, smo na majski dan zmage na startu trojk, zadnji oktobrski vikend pa pred startno linijo na Slovenski cesti. Stegujemo vratove, da bi videli čez druge, ko se sekunde približujejo startnemu strelu in gre zares, nas stiskajo občutki s šolskih krosov. Cmok v grlu, tudi želodcu. In ko nato policijska motorista začneta pritiskati na plin in se zavrtijo tudi kolesa vodilnega avtomobila ter se nešteto parov superg požene za njimi, iz oči nekaterim malodane silijo solze.

Vse to se dogaja mamam, babicam, morda za hip tudi očetom in učiteljem in vsem drugim najbolj zvestim navijačem, medtem ko se reka mladostne energije in poguma zliva po Slovenski cesti. Hitimo v nasprotno smer, saj se zdi, da se bo komajda mogoče pravočasno prebiti skozi množico sebi enakih, le nekaj deset metrov do Kongresnega trga.

image
Maldostna energija, ki se je zlivala čez ljubljanske ulice. Foto Roman Šipić

 

S še nekaj klici spodbude


Odmerjeni krog, ki se tekačem niza v sto metrih, je za najboljše že skorajda sklenjen. Še zlasti za vse tiste za njimi pa je treba postati pred zadnjim ovinkom – s še nekaj glasnimi klici spodbude, dragocenimi za zadnji pospešek skozi cilj. Ne za boljšo uvrstitev od lanske, za nekaj sekund prednosti pred sotekmovalko, temveč za še eno zmago nad dolgimi ljubljanskimi ulicami, ki so s kolesom ali v avtu videti mnogo krajše. Obraze obliva rdečica, tudi slabost, a fotografija, ki trenutek končne zmage zapeče v spomin, kaže povsem drugačno – nasmejano sliko objetih sošolk.

image
Vsak ima svoj maraton za sabo, tudi starši. Foto Roman Šipić


Veseli smo tudi navijači. Vsak ima svojega zmagovalca. Pa tudi svoj mini maraton za sabo. Tudi logistična in navijaška podpora ter vmesno čakanje vzameta nekaj energije. A koliko je je na počitniško soboto treba šele za to, zaradi česar ponosno objemamo svoje otroke.

In med drugim ugotavljamo, da jabolko, vsaj v nekaterih pogledih, lahko vseeno pade daleč od drevesa.