Vsak smučar po en cent za zdravo Pohorje

Zreče – Na Pohorju med Kopami in Roglo Zavod RS za varstvo narave (ZVN) že drugo leto vodi slovensko-avstrijski projekt Alpa, ki prebivalcem planin omogoča razvoj in ob tem ohranja avtohtonost planin. Sklad za naravo Pohorja, ki se financira iz prodaje smučarskih vozovnic, pa skrbi za trajnostni razvoj Zreškega Pohorja.

Tudi to zimo bo Unitur namenil Skladu za naravo Pohorja del izkupička od prodanih vozovnic smučarjem. ZVN, Občina Zreče in Unior Turizem (Unitur) bodo tako nadaljevali sodelovanje pri trajnostnem in sonaravnem razvoju Zreškega Pohorja.

Zavod ta prizadevanja podpira strokovno, občina pa upravno. Unitur prispeva v sklad po en cent od vsake prodane dnevne smučarske vozovnice in deset odstotkov od tekaških vozovnic, prodajajo pa tudi koledar in razglednice sklada. Doslej je sklad na Zreškem Pohorju postavil informacijske in označevalne table, uredil informativno sobo v Hotelu Planja na Rogli, organiziral je tudi poletne raziskovalne tabore na Rogli, fotonatečaj o Pohorju ter založil koledarje in razglednice z nagrajenimi fotografijami.

Alpa, slovensko-avstrijski projekt, v katerega so vključene planine z obeh strani državne meje, se ukvarja z vplivi sodobnega življenja na planinskih območjih. Strokovnjaki proučujejo predvsem primernost načina gospodarjenja na pašnikih, lastnikom pa pomagajo razvijati storitve in turistične izdelke, s čimer jih spodbujajo, da bi ostali na kmetijah. Pohorske kmete, ki zadnja desetletja izgubljajo zanimanje za gospodarjenje s planjami, spodbujajo k obdelovanju. Planje med Kopami in Roglo so uvrščene v varstvena območja Nature 2000, saj gre za travišča s prevladujočo travo navadni volk in so življenjski prostor zavarovanih in ogroženih vrst, med njimi divjega petelina, ruševca in metulja borovničevega mnogooka.

Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec v okviru projekta odstranjuje zarasti na območju Ostruščice in Mulejevega vrha. S tem bodo ohranili travišča pohorskih planj, ki so pod gozdno mejo in bi se zarasla, če jih ne bi kosili in na njih pasli živine.

Les, pridobljen s sečnjo, bodo porabili za biomaso, celulozo in stavbno pohištvo. V Avstriji je projekt Alpa bolj usmerjen v pridobivanje certifikatov za planine, na katerih se gospodari sonaravno, ter v razvoj okoljskih in etnoloških standardov za planinsko infrastrukture. Alpa je financiran iz evropskega čezmejnega operativnega programa in bo v Sloveniji končan junija 2014. Vodi ga dr. Mirjam Dular, na voljo pa imajo 874.000 evrov.