Vse manj evropskih zaušnic in odpiranja denarnice

Ljubljana – Preboj pri sodnem obravnavanju zdravniških napak, bolj znanem kot zadeva Šilih, slabih pogojev za pripornike v ljubljanskih zaporih ter umanjkanju pravnih sredstev zoper to in v primeru bosanskih varčevalcev takratne Ljubljanske banke poudarja Svet Evrope med slovenskimi dosežki preteklega leta na področju uresničevanja sodb.

Med letoma 1959 in 2017 je evropsko sodišče za človekove pravice obravnavalo 353 zadev ter v 329 našlo vsaj eno kršitev konvencije človekovih pravic, preostale pa zavrglo.



Največ se jih je nanašalo na pravico do učinkovitega pravnega sredstva in sojenja v razumnem roku, najbolj razvpite pa so bile zadeve: izbrisani, nekdanji varčevalci Ljubljanske banke, primera Šilih in Lukenda, ki pa so zdaj, po interpretaciji Sveta Evrope, dokončno rešene. Sojenje v nerazumnem roku v slovenskih sodnih dvoranah že vsaj tri leta ni več sistemski problem.
 

Zdravniške napake: Leta v sodnih dvoranah

Tako ugotavljajo, da smo tudi zaradi primera Šilih proti Sloveniji – starša sta zaradi nepričakovane smrti svojega sina zaradi domnevne zdravniške napake sodno pravico iskala 23 let, potem pa z državo leta 2016 dosegla poravnavo – predlani prenovili zakon o pacientovih pravicah. Ta sodiščem nalaga prednostno obravnavo zadev, v katerih so pacienti bodisi utrpeli poškodbe bodisi umrli med zdravljenjem.



Poleg tega morajo tudi preostale dele postopkov v primeru kaznivih dejanj obravnavati s posebno hitrostjo.
 

Za rešetkami ni več tako tesno

Svet Evrope podpira tudi ravnanje oblasti v primeru prezasedenosti zaporov znotraj ljubljanskega zavoda za prestajanje kazni, saj da ima po novem vsak pripornik vsaj štiri kvadratne metre in pol bivalnega prostora. Slabi zaporniški pogoji sicer še niso preteklost.

Svet je prejšnji teden prav tako sporočil, da se država še vedno spopada s prenatrpanostjo zaporov, saj je bilo lani na sto razpoložljivih mestih 100,5 človeka. Delež zaprtih sicer ostaja med najmanjšimi na celini, vendar uprava za izvrševanje kazenskih sankcij dolgoročno računa na gradnjo novega moškega zapora, kar je potrdila tudi vlada.



K izboljšanju razmer je poleg povečevanja kapacitet vplivalo tudi preživljanje ter spodbujanje pogojnih izpustov in izrekanja pogojnih kazni. Za zadnje skrbi probacijska služba, ki je začela delovati predlani.
 

Shema odplačevanja varčevalcev

Tretji primer, ki si zasluži pohvalo, je bil primer poplačanja nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke z območja nekdanje skupne države. Domači organi so, da bi uresničili evropsko voljo, pred štirimi leti vzpostavili shemo odplačevanja. Ocenjuje se, da bo upravičencem in njihovim dedičem izplačanih okoli 219 milijonov evrov.



Odbor ministrskih namestnikov v Svetu Evrope je pred letom sicer sprejel resolucijo, s katero je dokončno zaključil nadzor nad izvrševanjem sodbe v zadevi, bolj znani pod imenom Ališić. Zgledna izvršitev te sodbe je neposredno vplivala tudi na bistveno znižanje nerešenih zadev, ki jih je imela Slovenija pred ESČP konec leta 2017.

Število nerešenih zadev se je s 1750 leta 2014 znižalo na 127, število neizvršenih sodb pa s 309 leta 2015 na 49.