Vse mestne občine niso pripravljene na darila

Celje – Večji del nepovratnih sredstev za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb v lasti mestnih občin (MO) ne bo razdeljenih. Načrtovanih prenov je premalo, štiri od enajstih MO se za denar niti niso mogle potegovati. Nasprotno pa je bilo mestom odobrenih skoraj 80 milijonov evrov za urbani razvoj, a tudi tu bodo nekatere MO dobile malo, ker nimajo projektov ali jih niso prijavile, saj bi težko zmogle lastno udeležbo, ki povprečno ne dosega niti tretjine vrednosti investicij.

Nabor projektov za sofinanciranje iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb za energetsko prenovo stanovanj v javni lasti ter urbani razvoj je Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) potrdilo prejšnji mesec, zdaj jih morajo mestne občine poslati ministrstvoma za infrastrukturo ter za okolje in prostor.

Zgrešeno energetsko povabilo

Za celovito energetsko prenovo stavb znotraj urbanih območij je odobrenih devet projektov v skupni vrednosti 5,4 milijona evrov. Sedem mest bo dobilo malo manj kot tretjino nepovratnih kohezijskih sredstev oziroma skoraj 1,6 milijona evrov, od tega Maribor in Ljubljana skoraj polovico, najmanj pa Koper in Novo mesto. S tem bo energetsko prenovljenih 478 stanovanj v javni lasti. Toda kar 10,2 milijona nepovratnih sredstev je še vedno nerazdeljenih.

Občine, ki se za denar niso niti potegovale, smo vprašali, zakaj. Mendi Kokot z MO Kranj je povedala, da bi glede na pogoje razpisa za energetsko sanacijo lahko prijavil samo pet stanovanj, ker sofinanciranje dosega največ pol upravičenih stroškov, se za to niso odločili in bodo denar poskušali dobiti na drugih razpisih. Barbara Ferčič z MO Ptuj pravi, da občina nima večstanovanjskih stavb, kjer bi bila vsaj 75-odstotna lastnica, stavb v starem Ptuju pa da niso mogli prijaviti, ker z njihovo energetsko prenovo ne bi dosegli zahtevanih prihrankov. Tudi občina Slovenj Gradec, razlaga predstavnik za stike z javnostjo Dušan Stojanovič, ni tričetrtinska lastnica kakšne večstanovanjske zgradbe. Zaradi istega vzroka se na razpis niso prijavili niti v Murski Soboti, dva novejša bloka pa še ne potrebujeta energetske prenove, je povedala Vida Lukač iz urada župana Aleksandra Jevška. Ker so bili pogoji povabila takšni, da večine sredstev za sofinanciranje ne bo mogoče razdeliti, Lukačeva pravi, da v združenju in občinah iščejo rešitve, da bi bilo sredstva mogoče nameniti tudi za druge namene.

Potrjeni projekti za urbani razvoj mestnih občin. Klik na infografiko jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo

Različna pripravljenost na razpise

Razpis za urbani razvoj mest se je izkazal bolje. Za sofinanciranje so na ZMOS izbrali 34 projektov, ki izboljšujejo gosto naseljena okolja in pripomorejo k njihovi oživitvi v skupni vrednosti skoraj 120 milijonov evrov. Sofinanciranje lahko znaša do 80 odstotkov upravičenih stroškov, preostanek bodo morale občine zagotoviti same. Dobile bodo 81,5 milijona evrov kohezijskih sredstev; večino iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, slabih 16,4 milijona evrov pa iz državnega proračuna. »S tem bo na novo ustvarjenih ali saniranih 297.208 kvadratnih metrov odprtega prostora, zgrajenih ali prenovljenih bo za 45.922 kvadratnih metrov javnih in poslovnih stavb, saniranih ali zgrajenih pa bo 180 stanovanj,« pojasnjujejo v ZMOS.

Primerjava vrednosti projektov kaže, da so mesta različno pripravljena na pridobivanje kohezijskih finančnih daril. Čeprav se župani radi jezijo, da razpisi v finančni perspektivi 2014–2020 zamujajo, saj bo projekte treba končati do leta 2020, je iz pregleda projektov razvidno, da nekatera mesta projekte za nepovratna sredstva pripravljajo na zalogo, druga pa to razumejo predvsem kot nujno zlo.

Ljubljana in Maribor sta razumljivo prijavili največ vredne projekte in bosta tudi dobili največ – skoraj 25 oziroma 14 milijonov evrov. Razlike med mesti se po stopnji pripravljenosti za pridobitev brezplačnega denarja močno povečajo. Koper, Novo mesto, Velenje in Murska Sobota so prijavili za po več kot deset milijonov projektov, Ptuj in Celje pa vsako le za okoli štiri milijone. Na Ptuju so dobili soglasje za mestno tržnico in spominski park na pokopališču, v Celju pa za prenovo stanovanj in Generator – ureditev prostorov za mlada podjetja in ustvarjalnost mladih.

Celjski izgovori o Stari cinkarni

Razpis je bil namenjen tudi financiranju sanacije in dekontaminacije degradiranih zemljišč, kar je največji celjski prostorski, okoljski in zdravstveni izziv. »V Celju bi si seveda zelo želeli prijaviti projekt za sanacijo in dekontaminacijo degradiranih zemljišč na območju Stare cinkarne, vendar bi zanj potrebovali večino denarja, ki je v tej finančni perspektivi na voljo za celovite teritorialne naložbe za vse mestne občine skupaj,« so nam iz kabineta župana MO Celje Bojana Šrota pojasnili, zakaj kandidirajo za sredstva. A morda bo bolj res, da projekta nimajo pripravljenega, saj bi po študiji o sanaciji zastrupljenih tal ne zgolj za Staro cinkarno, ampak za ves poseljeni del Celjske kotline potrebovali le 25 milijonov evrov. Ljubljana bo na istem razpisu skoraj toliko dobila samo za Cukrarno.

Konec meseca bo ZMOS objavil še tretje povabilo za sofinanciranje mestnih projektov – za ukrepe trajnostne mobilnosti. Celje, so nam sporočili z občine, se bo prijavilo s kolesarskimi povezavami v mestu.