Vse podražitve niso posledica dviga plač
Predsednik vlade Marjan Šarec je med drugim odgovarjal na vprašanja o davčni reformi, zavezah do upokojencev in nasledniku Jureta Lebna.
Odpri galerijo
Marjan Šarec pravi, da davčna reforma cilja predvsem na srednji razred. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Predsednika vlade Marjana Šarca so ob začetku redne marčne seje državnega zbora poslanci danes spraševali o posledicah dviga plač v javnem sektorju in dviga minimalne plače, kako bo zagotovil kontinuiteto dela Jureta Lebna na okoljskem ministrstvu, kako je država pripravljena na krizo, kdaj se bodo izpolnile koalicijske zaveze do upokojencev in kdo bo imel največ koristi od napovedane davčne reforme.
»Prebivalci Slovenije zaradi neprimerne ekonomske politike vlade že čutijo posledice. Ob dvigu minimalne plače in plač javnim uslužbencem vlada ni zagotovila dodatnih finančnih sredstev. Posledice so višje cene v vrtcih in domovih za ostarele. Tudi višje povprečnine niso dovolj za občine, zato je državni svet napovedal veto na sprejetje proračuna. Kaj konkretno boste naredili, da boste preprečili prenos bremena zaradi dviga plač na uporabnike storitev?« je zanimalo poslanko SDS Suzano Lep Šimenko.
Premier Šarec je odgovoril, da se je 60 odstotkov domov za starejše odločilo za dvig cen, ki pa v povprečju ne presega dveh odstotkov. »Glede zvišanja plač zdravstvenih delavcev pa naj jasno povem, da ti dvigi ne bremenijo starejših v domovih, saj so sredstva za njihove plače namenjena iz zdravstvene blagajne.«
Za vlado je bilo pomembno preprečiti splošno stavko javnega sektorja, ki bi pomenila delno paraliziranje javnih storitev, pomembnih tako za državljane kot tudi za gospodarstvo, je med drugim utemeljil povišanje plač v javnem sektorju.
Tudi plače v gospodarstvu se zvišujejo za pet odstotkov, prav tako pokojnine za pet odstotkov, višji so tudi socialni transferji in minimalna plača, je poudaril Šarec. »So pa v številnih primerih te podražitve tudi neupravičene, saj so ponekod tudi za 15 odstotkov.«
Kljub tem zvišanjem so plače in pogoji dela v domovih za starejše pa še kje še vedno zelo mizerni, meni Šarec. »Ni vse enopomensko, nas pa čaka še veliko dela.«
Poslanka NSi Ljudmila Novak je vprašala, ali je Jure Leben res odšel zaradi makete drugega tira ali pa je moral oditi, ker je na prste stopil lobijem.
Šarec je odgovoril, da se okoli lobijev veliko špekulira in da mnogim zagotovo ni bilo všeč, kar je delal Leben, pri tem pa spomnil na fracking, smetarske zgodbe in še kakšne.
A maketa je dejstvo in Leben je ponudil odstop, ker je želel razbremeniti položaj, sam pa pričakuje, da se bo delo na ministrstvu nadaljevalo tako, kot ga je zastavil Leben. »Verjamem, da je tudi splošen konsenz, da je to prava pot, da začnemo reševati odpade in druge stvari.«
Na vprašanje poslanca Janija Ivanuše (SNS), kako je Slovenija pripravljena na novo krizo, je Šarec odgovoril, da so danes drugačne razmere, kot so bile ob začetku prejšnje krize.
Podjetja so bolj zdrava, kot so bila leta 2008 v obdobju pregrevanja.
Celotni javni dolg je 32 milijard evrov, po zniževanju smo med prvimi v Evropi, zadnje zadolžitve so bile za reprogramiranje dolga.
»Gospodarska rast se nekoliko ohlaja, stvari spremljamo, se jih dobro zavedamo in se bomo odzivali. Zadeva je ciklična in je normalno, da odstotki ne morejo samo rasti. A nam zdaj še ni treba govoriti o katastrofičnih scenarijih,« je prepričan Šarec.
Poslanec Levice Luka Mesec pa je v negotovost postavil pred dnevi predstavljeno davčno reformo. Ne razume, zakaj se paket, vreden 270 milijonov evrov, usmerja v tiste z višjimi plačami.
»Ob zvišanju minimalne plače so ljudje padli v višji dohodkovni razred in to se rešuje z reformo. Cilj reforme je razbremenitev srednjega razreda. Težko se strinjam, da samo bogatim zvišujemo. Največ je tistih, ki pripadajo srednjemu razredu, popravki gredo v smer, da če bo enako izplačilo, bo delavec dobil več,« se je branil predsednik vlade.
Višje plače bodo, ko bomo imeli višjo dodano vrednost, problem je nekoliko širši. Srednji razred bo imel večji dohodek, razbremenil se bo regres. To bo pozitivno vplivalo na zaposlene.
»Razbremenitev je taka, kot si jo država lahko javnofinančno privošči. Optimizacija je namenjena srednjemu razredu, nastavljena je tako, da bo javnofinančno vzdržno. Gledati moramo na to, da se bo delo izplačalo,« je utemeljil Šarec.
Na vprašanje Maše Kociper (SAB), kdaj se bodo uresničile zaveze, ki so jih dali upokojencem v koalicijski pogodbi, pa je odgovoril, da pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravlja izhodišča za popravke pokojninske zakonodaje.
Tako naj bi se zvišal odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove. Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe naj bi se določil v višini najmanj 63 odstotkov. Zvišanja bodo porazdeljena na več let, »ker je treba skrbeti za javnofinančno vzdržnost«.
Ministrstvo po njegovih besedah pripravlja tudi rešitev, ki bi omogočila dvojni status, da bi torej upokojenci lahko poleg prejemanja pokojnine tudi delali, hkrati pa plačevali vse prispevke.
Zagotovil je, da so dostojne pokojnine prioriteta te vlade.
»Prebivalci Slovenije zaradi neprimerne ekonomske politike vlade že čutijo posledice. Ob dvigu minimalne plače in plač javnim uslužbencem vlada ni zagotovila dodatnih finančnih sredstev. Posledice so višje cene v vrtcih in domovih za ostarele. Tudi višje povprečnine niso dovolj za občine, zato je državni svet napovedal veto na sprejetje proračuna. Kaj konkretno boste naredili, da boste preprečili prenos bremena zaradi dviga plač na uporabnike storitev?« je zanimalo poslanko SDS Suzano Lep Šimenko.
Suzana Lep Šimenko FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Premier Šarec je odgovoril, da se je 60 odstotkov domov za starejše odločilo za dvig cen, ki pa v povprečju ne presega dveh odstotkov. »Glede zvišanja plač zdravstvenih delavcev pa naj jasno povem, da ti dvigi ne bremenijo starejših v domovih, saj so sredstva za njihove plače namenjena iz zdravstvene blagajne.«
Za vlado je bilo pomembno preprečiti splošno stavko javnega sektorja, ki bi pomenila delno paraliziranje javnih storitev, pomembnih tako za državljane kot tudi za gospodarstvo, je med drugim utemeljil povišanje plač v javnem sektorju.
Tudi plače v gospodarstvu se zvišujejo za pet odstotkov, prav tako pokojnine za pet odstotkov, višji so tudi socialni transferji in minimalna plača, je poudaril Šarec. »So pa v številnih primerih te podražitve tudi neupravičene, saj so ponekod tudi za 15 odstotkov.«
Kljub tem zvišanjem so plače in pogoji dela v domovih za starejše pa še kje še vedno zelo mizerni, meni Šarec. »Ni vse enopomensko, nas pa čaka še veliko dela.«
Na MOP želi nadaljevanje dela Jureta Lebna
Poslanka NSi Ljudmila Novak je vprašala, ali je Jure Leben res odšel zaradi makete drugega tira ali pa je moral oditi, ker je na prste stopil lobijem.
Ljudmila Novak FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Šarec je odgovoril, da se okoli lobijev veliko špekulira in da mnogim zagotovo ni bilo všeč, kar je delal Leben, pri tem pa spomnil na fracking, smetarske zgodbe in še kakšne.
A maketa je dejstvo in Leben je ponudil odstop, ker je želel razbremeniti položaj, sam pa pričakuje, da se bo delo na ministrstvu nadaljevalo tako, kot ga je zastavil Leben. »Verjamem, da je tudi splošen konsenz, da je to prava pot, da začnemo reševati odpade in druge stvari.«
Komu je namenjena davčna reforma?
Na vprašanje poslanca Janija Ivanuše (SNS), kako je Slovenija pripravljena na novo krizo, je Šarec odgovoril, da so danes drugačne razmere, kot so bile ob začetku prejšnje krize.
Jani Ivanuša FOTO: Državni zbor
Podjetja so bolj zdrava, kot so bila leta 2008 v obdobju pregrevanja.
Celotni javni dolg je 32 milijard evrov, po zniževanju smo med prvimi v Evropi, zadnje zadolžitve so bile za reprogramiranje dolga.
»Gospodarska rast se nekoliko ohlaja, stvari spremljamo, se jih dobro zavedamo in se bomo odzivali. Zadeva je ciklična in je normalno, da odstotki ne morejo samo rasti. A nam zdaj še ni treba govoriti o katastrofičnih scenarijih,« je prepričan Šarec.
Poslanec Levice Luka Mesec pa je v negotovost postavil pred dnevi predstavljeno davčno reformo. Ne razume, zakaj se paket, vreden 270 milijonov evrov, usmerja v tiste z višjimi plačami.
Luka Mesec FOTO: Leon Vidic/Delo
»Ob zvišanju minimalne plače so ljudje padli v višji dohodkovni razred in to se rešuje z reformo. Cilj reforme je razbremenitev srednjega razreda. Težko se strinjam, da samo bogatim zvišujemo. Največ je tistih, ki pripadajo srednjemu razredu, popravki gredo v smer, da če bo enako izplačilo, bo delavec dobil več,« se je branil predsednik vlade.
Višje plače bodo, ko bomo imeli višjo dodano vrednost, problem je nekoliko širši. Srednji razred bo imel večji dohodek, razbremenil se bo regres. To bo pozitivno vplivalo na zaposlene.
»Razbremenitev je taka, kot si jo država lahko javnofinančno privošči. Optimizacija je namenjena srednjemu razredu, nastavljena je tako, da bo javnofinančno vzdržno. Gledati moramo na to, da se bo delo izplačalo,« je utemeljil Šarec.
Maša Kociper FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Na vprašanje Maše Kociper (SAB), kdaj se bodo uresničile zaveze, ki so jih dali upokojencem v koalicijski pogodbi, pa je odgovoril, da pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravlja izhodišča za popravke pokojninske zakonodaje.
Tako naj bi se zvišal odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove. Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe naj bi se določil v višini najmanj 63 odstotkov. Zvišanja bodo porazdeljena na več let, »ker je treba skrbeti za javnofinančno vzdržnost«.
Ministrstvo po njegovih besedah pripravlja tudi rešitev, ki bi omogočila dvojni status, da bi torej upokojenci lahko poleg prejemanja pokojnine tudi delali, hkrati pa plačevali vse prispevke.
Zagotovil je, da so dostojne pokojnine prioriteta te vlade.
