Tiskane izdaje
Ljubljana – Zatemnjena soba, prižgani računalniški zasloni, vse naokrog pa prazne škatle pic, čokolad in plastenk z gaziranimi pijačami. To je pogost bivalni prostor zasvojenca s spletom.
Rezultati prve študije o zasvojenosti s spletom med zaposlenimi v Sloveniji kažejo, da je zasvojenost z »digitalnim heroinom« vse pogostejša tudi pri nas. Tako kot je v tujini, posebno v Aziji, glavni vzrok za zasvojenost s spletom osamljenost in občutek izključenosti iz družbe, sta to tudi prevladujoča dejavnika Sloveniji, čeprav manj kot v tujini. Pogost vzrok, ki so ga za svojo čezmerno uporabo spleta navedli anketiranci, je tudi »sprostitev med delovnim časom«.
S pretirano uporabo interneta je zasvojenih od pet in deset odstotkov populacije, kažejo študije iz tujine. Po mnenju zdravnice, psihoterapevtke dr. Tine Bončina je ta delež že precej večji. »Lahko bi rekla, da bo v prihodnosti ta delež še naraščal, saj nič ne kaže, da bi zmanjševali svoje aktivnosti za digitalnimi zasloni,« pravi sogovornica. Pod zasvojenost z internetom sodijo zasvojenost s spolnostjo na spletu, odnosi po spletu, sklepanje prijateljstev v klepetalnicah, zasvojenost z igrami na srečo ter zasvojenost z informacijami in računalniki na splošno.
Slovensko združenje za Internet ISOC-SI in Institut Jožef Stefan sta včeraj organizirala predavanje dr. Mateje Gorenc, ki je leta 2016 med slovenskimi zaposlenimi opravila raziskavo o zasvojenosti s spletom. Včeraj predstavljeni izsledki kažejo, da se ta večinoma pojavlja tudi pri nas, najpogosteje pa se kaže kot zasvojenost s spletnimi omrežji in virtualnim življenjem in ima že močan vpliv na življenje ljudi tako zasebno kot službeno.
Splet za zasebne namene tudi v službi
Raziskava, ki jo je naredila v okviru doktorske dizertacije, opravljena v 300 različnih javnih in zasebnih podjetjih med 448 zaposlenimi ni pokazala razlik med spoloma, starostjo, izobrazbo ali velikostjo podjetja. Rezultati so pokazali le, da so zaposleni v ljubljanski regiji nekoliko bolj dovzetni za odvisnost od interneta v primerjavi z drugimi regijami Slovenije, kar je po mnenju avtorice »glede na moč gospodarstva v tej regiji, razumljivo«. Dejanskega odstotka zasvojenih v študiji sicer niso preverjali, ampak zgolj korelacije oziroma povezave.
»Ugotovili smo, da 78 odstotkov anketiranih v spletni anketi v službenem času internet za neslužbene namene uporablja največ eno uro, 15 odstotkov do tri ure, drugi pa več kot tri ure,« pojasnjuje avtorica in dodaja, da je glede na vzorec delež tistih, ki so v službi na internetu več kot tri ure, majhen.
Na vprašanje, zakaj v delovnem času uporabljajo spletne storitve za zasebne namene, jih je večina navedla sprostitev, slabe medosebne odnose, pritiske na delu, slabo organizacijo dela, beg pred delom, beg od realnega delovnega mesta, nekateri so dejali, da imajo preveč prostega časa ...
»Zloraba interneta na delovnem mestu bi lahko postala socialni in zdravstveni problem, kot poklicno vprašanje pa ga je treba resno obravnavati. Internetna zasvojenost lahko tudi uniči življenje posameznika ter dobro ime neke organizacije,« opozarja avtorica. Po njenih besedah se sicer čedalje več organizacij zaveda, da zasvojenost z internetom in zloraba interneta negativno vplivata na organizacijo in njeno normalno delovanje, zato so nekateri delodajalci že uvedli internetno politiko ter elektronske nadzorne sisteme za odvračanje in preprečevanje pojava internetnih zlorab.
Manjša koncentracija in storilnost
Tudi dr. Tina Bončina pri svojih strankah opaža vse manjšo storilnost, zaradi katere iščejo tudi pomoč. »Podjetja pogosteje prepovedujejo uporabo facebooka na službenih računalnikih, a zaposleni do njega dostopajo prek mobilnih telefonov. Če oseba nekaj dela in se medtem prijavi na socialno omrežje, prekine tok koncentracije, nato pa potrebuje približno dvajset minut, da se spet lahko popolnoma posveti delovni nalogi. Vemo pa, da se nove povezave v možganih ustvarijo šele po daljšem osredotočenem in neprekinjenem delu,« pravi Bončinova.
Po mnenju dr. Gorenčeve je edino učinkovito orodje za preprečevanje zlorab elektronski nadzor na delovnem mestu. »Če bo na delovnem mestu e-nadzor, bo odvisnosti manj. Zaposleni, ki vedo, da v podjetju nadzirajo uporabo interneta, tega ne zlorabljajo,« razlaga Gorenčeva.
Najbolj »zadanejo« družbena omrežja, otroci najlažje tarče
Zasvojenost s spletom se po opažanjih Centra za pomoč pri prekomerni rabi interneta – Logout sicer najpogosteje pojavlja pri otrocih in mladostnikih ter se v zadnjih nekaj letih hitro povečuje. Po podatkih raziskovalne hiše Dubit Limited, ki je specializirana za raziskave mlajših uporabnikov spleta, ima skoraj 93 odstotkov otrok med 6. in 12. letom dostop do tabličnega računalnika ali pametnega telefona, okoli 66 odstotkov pa jih že ima svoj pametni telefon ali tablični računalnik.
Vzrok za vedno večjo zasvojenost, ki jo zaznavajo tudi v Logoutu, so v vse večjih možnostih dostopa do spletnih orodij. »Drugi vzrok pa je, da se o tej zasvojenosti tudi vse več govori, zato jo ljudje bolj prepoznavajo,« pojasnjuje strokovna vodja programa v omenjenem centru Špela Reš.
»V zadnjih letih je gotovo opaziti povečanje števila ljudi, ki iščejo pomoč. Tveganje je večje med otroki in mladostniki, ker so sami težje sposobni nadzirati uporabo tehnologije, in če nimajo ob sebi odrasle osebe, ki bi jim uporabo nadzorovala in omejevala, pravzaprav lahko zelo hitro zapadejo v zasvojenost.« V omenjenem centru uporabnikom omogočajo brezplačno svetovanje, čeprav, pravi Reševa, bi bila v nekaterih primerih potrebna daljša terapija, pri nekaterih celo namestitev, da bi si zasvojenec lahko ustvaril nove življenjske navade, kot so primerna higiena, prehranjevanje in spanje.
Zasvojeni starši brez spleta ne gredo niti na počitnice
V omenjenem slovenskem centru so do zdaj največkrat sicer pomagali fantom, ki so čezmerno igrali spletne računalniške igre, v zadnjih nekaj letih pa opažajo povečanje splošne zasvojenosti s spletom, ki je povezana z vse bolj razširjenimi pametnimi telefoni, tudi med otroki, ki jim omogočajo dostop do vseh mogočih vsebin kjerkoli in kadarkoli. Večina zaposlenih anketirancev je izbrala odgovor: »Nikoli ne bi izbral počitniške destinacije, kjer ne bi imel dostopa do spleta.«
