Vse več Kranjčanov hoče odškodnine

Kar 32 prebivalcev Drulovke je zahtevalo status stranke v postopku pri izdaji gradbenega dovoljenja za čistilno napravo.

Objavljeno
08. januar 2014 06.03
Posodobljeno
08. januar 2014 14.00
ogrinec zarica
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj
Kranj – Pridobivanje gradbenega dovoljenja za nadgradnjo čistilne naprave v Zarici se še naprej zapleta, saj je zahtevo za sodelovanje v postopku dalo 32 ljudi. Predstavniki Mestne občine (MO) Kranj si prizadevajo prepričati prebivalce Drulovke, naj se zaradi odobrenih evropskih sredstev za projekt Gorki, katerega srce je čistilna naprava, ne pritožujejo.

Sklepe o odločitvi je upravna enota do zdaj posredovala 29 občanom, po večini prebivalcem Špikove ulice. Proti sklepu je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva vročitve, vseh sklepov pa naslovniki še niso prevzeli. Ali se bodo pritožili, bo znano v petek, ko se bodo predstavniki občine z njimi sestali še drugič v tem tednu. Na sestanku v ponedeljek so po mnenju direktorja občinske uprave Mitje Heraka krajani postavljali nesprejemljive zahteve.

Precej pozornosti je zbudil dokument oziroma dogovor med občino, komunalo, mestno knjižnico in družino Premk, ki je opozarjala, da je treba pri umeščanju čistilne naprave vztrajati pri strokovnosti in transparentnosti. Podžupan Bojan Homan je Evi Premk Bogataj javno očital, da le njena družina s pritoževanjem ovira izdajo okoljevarstvenega soglasja, ki je nujni del vloge za gradbeno dovoljenje. Okoljevarstveno soglasje in okoljevarstveno dovoljenje za čistilno napravo sta nato 27. decembra postali pravnomočni, kar pomeni, da se nihče ni pritožil na Agencijo RS za okolje (Arso).

»Zarica mora postati naravni park«

Vendar dogovor z družino Premk, ki finančno ni ovrednoten, zavezuje občino, da do konca leta 2015 dokonča tematsko pot v soteski Zarica in arheološkem najdišču Na Špiku ter jo imenuje po literarni zgodovinarki prof. dr. Marji Boršnik, babici Eve Premk Bogataj. Do konca leta 2014 mora občina omogočiti tudi izdajo monografije o življenju in delu dr. Boršnikove. Knjižnica mora poskrbeti za začasno hrambo njene zapuščine, dokler ne bo urejena njena spominska soba v rodni Borovnici, hkrati pa mora omogočiti tudi razstavo o njej.

Eva Premk Bogataj nam je na vprašanje, ali je bila to cena za to, da se ni pritožila, odgovorila, da »videz vara ... Svoje pomisleke in predloge smo posredovali Arsu in ta je po novelacijah presoje vpliva na okolje odločil, da projekt za okolico ni škodljiv. Naše mnenje je lahko nasprotno, vendar je to, če ni podprto z dragimi meritvami in strokovnimi podlagami, premalo, z upravnim sporom pa bi le večali gnev nekaterih občanov in to ni smiselno. Še vedno menim, da mora Zarica dolgoročno postati naravni park ...«.

Glede dogovora z občino, knjižnico in komunalo je pojasnila, da gre za naloge, ki bi jih morale te inštitucije v skrbi za dediščino kraja že zdavnaj prevzeti. Dodala je, da je njena babica Marja Boršnik pomagala odkriti arheološko najdišče Na Špiku in si prizadevala, da bi to postalo spomenik državnega pomena.