Tiskane izdaje
Ljubljana – Število prejemnikov denarne socialne pomoči v Sloveniji se povečuje. Februarja so jih našteli nekaj manj kot 54.000, kar je okoli 4000 upravičencev več kot lani. Razlog za to na pristojnem ministrstvu vidijo v tem, da pomoči ni več potrebno vračati, zato razumljivo več ljudi prosi zanjo. Socialni delavci priznavajo, da so tudi stiske večje.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti spominjajo, da so lani začele veljati spremembe obeh socialnih zakonov, s katerimi se je med drugim omililo dedovanje pri denarnih socialnih pomočeh. »Izredne denarne socialne pomoči se ne vrača, pri denarni socialni pomoči pa se je vračilo pri dedovanju omejilo,« so pojasnili za STA.
Zaradi teh popravkov so pričakovali povečanje števila prejemnikov denarne socialne pomoči, kar se je dejansko tudi zgodilo, saj so jih v decembru 2013 našteli 47.799, leto kasneje pa že 52.407.
Najbolj je njihovo število naraslo v Zasavju, kjer je tudi sicer število oseb, ki prejemajo denarno socialno pomoč na tisoč prebivalcev, najvišje med vsemi regijami. Sledi mu Pomurje, poslabšuje pa se stanje celo na Primorskem, ki sicer velja za socialno manj ogroženo regijo, a zaradi slabšega gospodarskega položaja Italije manj ljudi iz slovenskega Primorja hodi na delo v sosednjo državo, ocenjujejo na ministrstvu.
V Centru za socialno delo Maribor, ki je največji tovrstni javni zavod v Sloveniji, so v lanskem letu odobrili 23.044 rednih denarnih socialnih pomoči in 7734 izrednih denarnih socialnih pomoči, kar je skupno skoraj 3000 nakazil več kot v letu 2013. Naraslo je tudi število prejemnikov otroškega dodatka in drugih pravic.
Vedno manj časa za strokovno delo
»Zaradi nenehno naraščajočih težav in porasta vlog ni več poznavanja družin in njihove situacije, temveč se odloča samo na podlagi podatkov, ki jih zajema sistem. Strokovno delo se oddaljuje od ljudi in je vedno manj časa za strokovno delo, ki bi moralo predstavljati vsebino dela centra,« je za STA pojasnila v. d. direktorice Centra za socialno delo Maribor Frančiška Premzel. »Posledično se težave kopičijo in rešujemo akutne stiske ne po doktrini socialnega dela temveč po iskanju hitrih možnostih, če jih v sistemu imamo. Jih pa žal za vse več situacij nimamo.«
Opozorila je, da vse večjemu številu ljudi banke zapirajo transakcijske račune, zaradi neporavnanih dolgov pa skoraj nimajo možnosti odpiranja novega računa pri drugi banki. »Velikokrat bi morali imeti 'čarobno palčko', da bi jim v kratkem času uspeli razložiti, da jim dolgov ne bo nihče drug poravnal, da se jim bo res zgodila deložacija, v kolikor tudi sami ne bodo sprejeli nekih odločitev in sprememb. Da bi to preprečili, bi morali vložiti veliko dela z družino oz. posamezniki, ki se v tej situaciji znajdejo, pa časa za to ni,« je še povedala Premzlova.
Revni zaposleni
Po njenih ocenah je najtežje preživeti samo z denarno socialno pomočjo tistim, ki živijo sami. »Vendar v našem okolju niso edina težava ljudje, ki so odvisni od socialnih pomoči, temveč še številni drugi, ki prejemajo minimalne plače in nizke pokojnine. Ti so še nekoliko na slabšem kot prejemniki pomoči,« je dodala.
Podatkov o teh ljudeh na centrih nimajo. »Mi se srečujemo z njimi le v primeru vlog za denarno pomoč, ki so žal negativne, ker presegajo cenzus, ne glede na vse težave, ki jih sicer spremljajo. Tem skupinam ljudi lahko pomagamo zgolj ob izrednih situacijah (požar, poplava), sicer iščemo možnosti materialne pomoči zanje pri nevladnih organizacijah,« je pojasnila Premzlova.
Edini možnosti za spremembo in izboljšanje stanja vidi v nižanju brezposelnosti in ustrezno plačanem delu. Do takrat pa vsaj v zagotovitvi dovolj ustreznega kadra za pomoč tem ljudem. »Po podatkih, ki nam jih je v letu 2013 predstavljala ministrica sama, je v Sloveniji na področju socialnega varstva zaposlenih 42 odstotkov strokovnih delavcev v primerjavi z Evropo, standard storitev je zastavljen visoko in ga s številom zaposlenih več ne zmoremo zagotavljati. Kaj bo to pomenilo dolgoročno, trenutno nikogar ne zanima, samo da varčujemo,« je ogorčena.
