Vse več prosilcev Slovenijo zapusti

Vlogo za mednarodno zaščito so letos oddali 2803 tujci, a velika večina je Slovenijo že zapustila. Med 255 prosilci za mednarodno zaščito v Sloveniji sta tudi Kurda iz Sirije Fadia in Ammar Ahmmad s štirimi otroki. Najmlajši ima dobrih pet mesecev in je rojen v Sloveniji, najstarejša hči je osnovnošolka.

Objavljeno
18. december 2018 21.00
Posodobljeno
19. december 2018 10.26
Fadia in Ammar Ahmmad si želita nadaljevati življenje v Sloveniji, kjer sta že vzpostavila prijateljske stike in kjer otroci že obiskujejo šolo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana –  V manjši sobi v prvem nadstropju ljubljanskega azilnega doma, kjer večino prostora zavzemajo postelje, naju je družina Ahmmad s fotografom sprejela na pogovor. Ammar je ponudil kavo. Iz Sirije, kjer je, kot pravi, obsojen le na smrt, se je družina proti Evropi odpravila prek Turčije in Grčije. »Želimo ostati tu, a imamo problem,« je najprej zadržano povedal. V Grčiji, kjer je družina ostala približno šest mesecev, je že pridobila mednarodno zaščito. »Da imamo status me je presenetilo,« je povedala Fadia, ki se tja ne želi več vrniti. Razmere v taborišču niso bile dostojne, kljub njeni nosečnosti so se odločili pot nadaljevati proti Sloveniji. »Utrujena sem. Želim si živeti tukaj. Moji otroci tu hodijo v šolo in poleg arabščine, kurdščine, angleščine govorijo tudi že slovensko,« je povedala in dodala, da si želi, da odziva iz Grčije ne bi bilo.
 

Mednarodno zaščito ima v Sloveniji 547 posameznikov


Od osamosvojitve je v Sloveniji mednarodno zaščito, ki si jo želi tudi sirska družina, dobilo 808 posameznikov, od tega jih je 127 prejelo slovensko državljanstvo. Mednarodno zaščito ima 547 posameznikov. Slovenija za migrante sicer ni ciljna država in v uradu za oskrbo in integracijo migrantov opažajo, da se je število prosilcev za mednarodno zaščito, ki odidejo iz Slovenije, v primerjavi z lani še povečalo. Zdaj odide že okoli 95 odstotkov prosilcev, ki zaprosijo za mednarodno zaščito. »Njihova prostovoljna odločitev je, da odidejo in mi temu ne moremo nasprotovati,« pravi direktorica urada Mojca Špec Potočar.

Še večji odstotek odhodov je med mladoletniki brez spremstva. Skupaj jih tako le 24 živi v ljubljanskem azilnem domu in Dijaškem domu Postojna. Še vedno pa zanje ni sistemske rešitve, ki jo poleg strategije integracije v strategiji migracij urad za oskrbo in integracijo migrantov uvršča med svoje prednostne naloge prihodnjega leta.

»Strategija naj upošteva pozitivne vidike migracij, predvsem tiste, ki so povezani s potrebami trga dela, zmanjševanja aktivnega prebivalstva in staranja ter vzdržnosti pokojninskega sistema. Vsebuje naj tudi ukrepe za medkulturno ozaveščanje in preprečevanje diskriminacije. Upošteva naj položaj ranljivih skupin, kot so družine, otroci, predvsem otroci brez spremstva ter žrtve trgovine z ljudmi,« opozarjajo na Slovenski filantropiji, kjer si želijo, da bi ljudje na migracije pogledali skozi oči zgodovine in sprejeli migracije ne kot neki nov fenomen, ampak kot stalnico v razvoju človeške družbe, ki poleg dobre vključitve prinaša napredek in razvoj.
 

Večina priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije


Posamezniki z mednarodno zaščito v Sloveniji predstavljajo le majhen del tujcev. Povprečni priseljenec v Sloveniji je, kot so ga opisali na statističnem uradu, moški, srednješolsko izobražen, slovenski državljan, s prvim bivališčem v Bosni in Hercegovini, star malo manj kot 49 let, v Slovenijo se je prvič priselil v 90. letih prejšnjega stoletja. Več desetletij v skupni državi se kaže tudi v sedanji sestavi prebivalstva Slovenije, med 250.000 priseljenci jih je kar 86 odstotkov imelo prvo bivališče v kateri od držav, nastalih po razpadu Jugoslavije (Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Srbija).