Vsem enako ali po odstotkih?
Izredna uskladitev pokojnin: Na dveh bregovih pri skrbi za upokojence
Odpri galerijo
Ob 2,5-odstotni gospodarski rasti bodo upokojenci deležni izredne uskalditve pokojnin, vprašanje pa je, ali bo ta 1-odstotna ali za vse enak znesek. Foto Jure Eržen/delo
Ljubljana – Ali bo amandma SAB na proračunske dokumente – po katerem bi izredno usklajevanje pokojnin izvedli v nominalni vrednosti, za vse enako, ne glede na višino pokojnine in vplačanih prispevkov, namesto v odstotkih, kot je ustaljeno – dobil zadostno podporo tudi na plenarni seji državnega zbora? Čeprav mu je odbor za finance v petek dal zeleno luč, je kar precej zadržkov do predloga.
Koalicija je enotna glede pogoja, kako visoka mora biti gospodarska rast za to, da so upokojenci upravičeni do izredne uskladitve pokojnin. Kljub začetnim očitkom o soliranju je naposled »posvojila« Desusov predlog, da mejo spusti s treh na 2,5 odstotka rasti za enoodstotno izredno uskladitev. SAB pa predlaga odmik od ustaljenega usklajevanja pokojnin, ki bi tistemu s 500 evri prinesel pet evrov, prejemniku 2000 evrov pa 20, in sicer tako, da bi vsem namenili enako – po 6,50 evra na mesec oziroma 78 na leto. »Predlog SAB, ki predvideva, da se izredna uskladitev pokojnin opravi v enakem znesku za vse upokojence, je namenjen temu, da se razlike med upokojenci ne povečujejo. Redno usklajevanje pa ostane v odstotkih in ohranja realne vrednosti pokojnin,« je stališča stranke ponovno povzela Alenka Bratušek.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je poudaril, da je pokojninski sistem po svoji naravi zavarovalen, ker temelji na vplačanih prispevkih, kljub »močni komponenti solidarnosti, ki se kaže v administrativno določeni minimalni pokojnini za polno dobo in skozi letni dodatek, ki je izdatnejši za tiste, ki so v sistem prispevali manj«. Sistem socialnih transferjev pa je mreža za pomoč tistim, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Pri tem se sprašuje, ali bodo po 6,50 evra dobili tudi posamezniki z dvojnim statusom, ki ob polni plači prejemajo 20 odstotkov pokojnine, in delno upokojeni, ki, na primer, ob tem še naprej opravljajo dejavnost v polni meri.
Prvak Desusa Karl Erjavec amandmaja ne podpira, ker se mu ne zdi pravičen: »Tisti, ki so več delali in več plačevali v pokojninsko blagajno, bodo dobili enako kot tisti, ki so manj delali in plačali manj prispevkov. Treba je vedeti, da gre pri pokojninah za zavarovanje in da z usklajevanji ohranjamo realno vrednost pokojnin.« Po njegovih besedah želijo z izrednimi uskladitvami popraviti krivico, ki se je godila, ko so bile pokojnine zamrznjene. »Če pa bo veljal princip, da bodo vsi dobili enak znesek, potem ne dosegamo tega cilja,« je strnil Erjavec.
Nominalni višini uskladitve nasprotuje tudi SMC. Ker se je varčevalo v odstotkih, naj se tudi viša v odstotkih, pravi vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič. Napovedal je, da bodo po pogovoru s koalicijskimi partnerji vložili amandma, da se vrne usklajevanje v odstotkih.
»Pričakujem, da ne bomo spet gledali bojev, kdo se bolj bori za upokojence, saj moram kot predsednik vlade gledati na vse segmente naše družbe,« pa je zadevo komentiral premier Marjan Šarec.
Koalicija je enotna glede pogoja, kako visoka mora biti gospodarska rast za to, da so upokojenci upravičeni do izredne uskladitve pokojnin. Kljub začetnim očitkom o soliranju je naposled »posvojila« Desusov predlog, da mejo spusti s treh na 2,5 odstotka rasti za enoodstotno izredno uskladitev. SAB pa predlaga odmik od ustaljenega usklajevanja pokojnin, ki bi tistemu s 500 evri prinesel pet evrov, prejemniku 2000 evrov pa 20, in sicer tako, da bi vsem namenili enako – po 6,50 evra na mesec oziroma 78 na leto. »Predlog SAB, ki predvideva, da se izredna uskladitev pokojnin opravi v enakem znesku za vse upokojence, je namenjen temu, da se razlike med upokojenci ne povečujejo. Redno usklajevanje pa ostane v odstotkih in ohranja realne vrednosti pokojnin,« je stališča stranke ponovno povzela Alenka Bratušek.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je poudaril, da je pokojninski sistem po svoji naravi zavarovalen, ker temelji na vplačanih prispevkih, kljub »močni komponenti solidarnosti, ki se kaže v administrativno določeni minimalni pokojnini za polno dobo in skozi letni dodatek, ki je izdatnejši za tiste, ki so v sistem prispevali manj«. Sistem socialnih transferjev pa je mreža za pomoč tistim, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Pri tem se sprašuje, ali bodo po 6,50 evra dobili tudi posamezniki z dvojnim statusom, ki ob polni plači prejemajo 20 odstotkov pokojnine, in delno upokojeni, ki, na primer, ob tem še naprej opravljajo dejavnost v polni meri.
Erjavec: Amandma ni pravičen
Prvak Desusa Karl Erjavec amandmaja ne podpira, ker se mu ne zdi pravičen: »Tisti, ki so več delali in več plačevali v pokojninsko blagajno, bodo dobili enako kot tisti, ki so manj delali in plačali manj prispevkov. Treba je vedeti, da gre pri pokojninah za zavarovanje in da z usklajevanji ohranjamo realno vrednost pokojnin.« Po njegovih besedah želijo z izrednimi uskladitvami popraviti krivico, ki se je godila, ko so bile pokojnine zamrznjene. »Če pa bo veljal princip, da bodo vsi dobili enak znesek, potem ne dosegamo tega cilja,« je strnil Erjavec.
Nominalni višini uskladitve nasprotuje tudi SMC. Ker se je varčevalo v odstotkih, naj se tudi viša v odstotkih, pravi vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič. Napovedal je, da bodo po pogovoru s koalicijskimi partnerji vložili amandma, da se vrne usklajevanje v odstotkih.
»Pričakujem, da ne bomo spet gledali bojev, kdo se bolj bori za upokojence, saj moram kot predsednik vlade gledati na vse segmente naše družbe,« pa je zadevo komentiral premier Marjan Šarec.
