»Vsi državljani smo se izkazali kot zelo odgovorni«
Gorazd Pfeifer je vodja proizvodnje v Nuklearni elektrarni Krško, kjer letno proizvedejo 40 odstotkov vse električne energije, ki jo proizvedemo v Slovenijo.
Odpri galerijo
»Mi smo se že konec februarja, ko smo videli, kaj se dogaja v Italiji, pripravili na epidemijo,« pravi Gorazd Pfeifer. Foto NEK
Petinštiridesetletni Gorazd Pfeifer je vodja proizvodnje v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), kjer na leto proizvedejo 40 odstotkov vse električne energije, proizvedene v Sloveniji. V sedanjih izrednih razmerah 15 ljudi v izmeni skrbi, da naša edina jedrska elektrarna deluje nemoteno in varno. Čeprav ponavadi pozabimo, je elektrika eden najpomembnejših temeljev našega načina življenja.
»Mi smo se že konec februarja, ko smo videli, kaj se dogaja v Italiji, pripravili na epidemijo,« pravi Gorazd Pfeifer. Takrat so ta energetski kompleks, ki je pomemben za Slovenijo in Hrvaško, popolnoma zaprli, tako da v njem delajo samo tisti, ki so nujni za njegovo obratovanje. »Ostalo je le kritično izmensko osebje,« razloži Pfeifer. Ustavili so vsa dela, ki niso nujna: od del na gradbiščih, v administraciji ali kuhinji. Večina od skupno 600 zaposlenih je začela delati doma. »Dela nam ne manjka,« pravi sogovornik, ki je v stiku z ljudmi iz kontrolne sobe takoj, ko se zazna že najmanjše odstopanje.
Pravila, kako deluje NEK v običajnih in izrednih razmerah, so zelo jasna. Za varno obratovanje jedrske elektrarne in proizvodnjo elektrike imajo običajno šest ekip, ki se menjavajo na osem ur. V ekipi je 15 ljudi, med katerimi jih večina dela v obratovalni ekipi, zraven sta še dežurni kemik in dežurni radiolog. Za varnost skrbijo tudi gasilci zunaj elektrarne, ki pa ne spadajo v njihovo ekipo. »Ker smo zaradi epidemije želeli čim manj stikov, smo uvedli 12-urni delovnik naših fantov in deklet. Delajo v treh ekipah, tri ekipe pa so v samoizolaciji,« razlaga Pfeifer. Te ekipe se menjavajo na 15 dni.
Zaposleni upoštevajo navodila, od nošenja mask do razkuževanja in drugih ukrepov. Ker imajo trenutno dovolj ljudi, zaradi varnosti v izmenske ekipe niso vključili zaposlenih, ki imajo partnerje iz »prvih bojnih linij«. Če pa bi se kriza poglobila, bi ekipe še dodatno razdelili, tako da bi bile v izmenskem ciklu le dve. Za varnost so poskrbeli tudi z različnimi koridorji izmenskih ekip. Že zdaj pa pred vsako zamenjavo izmenskega cikla ljudi – kar se je zgodilo te dni – z dovoljenjem ministrstva za zdravje zaposlene testirajo na okužbo s koronavirusom. »Na srečo pri nas in v občini Krško ni okužbe,« razloži.
Operaterji nadzorujejo delovanje elektrarne ob vseh zahtevanih varnostnih mehanizmih in zagotavljajo dolgoročno stabilnost obratovanja. Ekipe delajo samostojno in suvereno, ker imajo znanje in izkušnje iz preteklosti, meni inženir elektrotehnike, ki je bil dolga leta v kontrolni sobi in vrsto let vodja izmene: »To je zelo odgovorno delo, zelo naporno, še zlasti v sedanjih razmerah, ki pa se na srečo umirjajo.«
Delo zaposlenih v NEK poteka neprekinjeno, »24 ur na dan in vse dni v letu«, beležijo in se odzovejo na vsako odstopanje v delovanju elektrarne. Vsakdo, ki se zaposli v NEK, postopoma nadgrajuje znanje. Človek, ki pride k njim s fakultete, mora najprej opraviti dveletno začetno izobraževanje, podobno velja za tiste s srednjo šolo. »Naše delo temelji na znanju in izkušnjah,« pravi Pfeifer in poudari, da je za svetovno jedrsko industrijo značilno, da si med seboj niso konkurenca, ampak se informirajo, sodelujejo in si pomagajo.
NEK, ki je ob naših številnih obnovljivih virih stabilen vir električne energije, zadnjih 15 let povečuje proizvodnjo, tako da letošnji cilj 6 TWh električne energije. »Morda bomo v Sloveniji zaradi te krize začeli razmišljati tudi o energetski samopreskrbi oziroma o tem, da bi bili tudi energetsko čim manj odvisni od tujine,« razmišlja sogovornik, ki doda, da smo se v tej krizi tudi državljani izkazali za odgovorne ljudi. »Zato smo tu, kjer smo,« je zadovoljen Gorazd Pfeifer, ki tako kot vsi upa, da novega vala obolenj ne bo in da se bo življenje kmalu vrnilo v normalne tirnice. S tem da bodo v NEK, kjer so bili med prvimi, ki so uvedli varnostne ukrepe, eni zadnjih, ki jih bodo sprostili.
»Mi smo se že konec februarja, ko smo videli, kaj se dogaja v Italiji, pripravili na epidemijo,« pravi Gorazd Pfeifer. Takrat so ta energetski kompleks, ki je pomemben za Slovenijo in Hrvaško, popolnoma zaprli, tako da v njem delajo samo tisti, ki so nujni za njegovo obratovanje. »Ostalo je le kritično izmensko osebje,« razloži Pfeifer. Ustavili so vsa dela, ki niso nujna: od del na gradbiščih, v administraciji ali kuhinji. Večina od skupno 600 zaposlenih je začela delati doma. »Dela nam ne manjka,« pravi sogovornik, ki je v stiku z ljudmi iz kontrolne sobe takoj, ko se zazna že najmanjše odstopanje.
Pravila, kako deluje NEK v običajnih in izrednih razmerah, so zelo jasna. Za varno obratovanje jedrske elektrarne in proizvodnjo elektrike imajo običajno šest ekip, ki se menjavajo na osem ur. V ekipi je 15 ljudi, med katerimi jih večina dela v obratovalni ekipi, zraven sta še dežurni kemik in dežurni radiolog. Za varnost skrbijo tudi gasilci zunaj elektrarne, ki pa ne spadajo v njihovo ekipo. »Ker smo zaradi epidemije želeli čim manj stikov, smo uvedli 12-urni delovnik naših fantov in deklet. Delajo v treh ekipah, tri ekipe pa so v samoizolaciji,« razlaga Pfeifer. Te ekipe se menjavajo na 15 dni.
V NEK proizvedejo 40 odstotkov vse električne energije, proizvedene v Sloveniji. Foto NEK
Zaposleni upoštevajo navodila, od nošenja mask do razkuževanja in drugih ukrepov. Ker imajo trenutno dovolj ljudi, zaradi varnosti v izmenske ekipe niso vključili zaposlenih, ki imajo partnerje iz »prvih bojnih linij«. Če pa bi se kriza poglobila, bi ekipe še dodatno razdelili, tako da bi bile v izmenskem ciklu le dve. Za varnost so poskrbeli tudi z različnimi koridorji izmenskih ekip. Že zdaj pa pred vsako zamenjavo izmenskega cikla ljudi – kar se je zgodilo te dni – z dovoljenjem ministrstva za zdravje zaposlene testirajo na okužbo s koronavirusom. »Na srečo pri nas in v občini Krško ni okužbe,« razloži.
Operaterji nadzorujejo delovanje elektrarne ob vseh zahtevanih varnostnih mehanizmih in zagotavljajo dolgoročno stabilnost obratovanja. Ekipe delajo samostojno in suvereno, ker imajo znanje in izkušnje iz preteklosti, meni inženir elektrotehnike, ki je bil dolga leta v kontrolni sobi in vrsto let vodja izmene: »To je zelo odgovorno delo, zelo naporno, še zlasti v sedanjih razmerah, ki pa se na srečo umirjajo.«
Delo zaposlenih v NEK poteka neprekinjeno, »24 ur na dan in vse dni v letu«, beležijo in se odzovejo na vsako odstopanje v delovanju elektrarne. Vsakdo, ki se zaposli v NEK, postopoma nadgrajuje znanje. Človek, ki pride k njim s fakultete, mora najprej opraviti dveletno začetno izobraževanje, podobno velja za tiste s srednjo šolo. »Naše delo temelji na znanju in izkušnjah,« pravi Pfeifer in poudari, da je za svetovno jedrsko industrijo značilno, da si med seboj niso konkurenca, ampak se informirajo, sodelujejo in si pomagajo.
NEK, ki je ob naših številnih obnovljivih virih stabilen vir električne energije, zadnjih 15 let povečuje proizvodnjo, tako da letošnji cilj 6 TWh električne energije. »Morda bomo v Sloveniji zaradi te krize začeli razmišljati tudi o energetski samopreskrbi oziroma o tem, da bi bili tudi energetsko čim manj odvisni od tujine,« razmišlja sogovornik, ki doda, da smo se v tej krizi tudi državljani izkazali za odgovorne ljudi. »Zato smo tu, kjer smo,« je zadovoljen Gorazd Pfeifer, ki tako kot vsi upa, da novega vala obolenj ne bo in da se bo življenje kmalu vrnilo v normalne tirnice. S tem da bodo v NEK, kjer so bili med prvimi, ki so uvedli varnostne ukrepe, eni zadnjih, ki jih bodo sprostili.
