Vsi kritični do zakonskih predlogov nasprotnih polov

Še pred oblikovanjem nove vlade in formaliziranjem koalicije imajo poslanci že precej dela z obravnavo zakonskih predlogov. Na izredni seji v petek se bodo opredeljevali do predloga Levice za zvišanje zdravstvene prispevne stopnje, interventnih ukrepov tako imenovanega tretjega bloka, ki so tarča številnih kritik, pa še niso uvrstili na dnevni red.

Kot kaže, Gibanje Svoboda nima več ambicije, da sestavi naslednjo izvršilno oblast – to lahko sklepamo po tem, da so iz parlamentarne procedure umaknili svoj predlog novele zakona o vladi. Takoj ko so to storili, je svoje videnje, kakšna naj bi bila prihodnja organizacijska struktura, vložila poslanska skupina SDS. V svojem predlogu predvideva 14 ministrstev – med drugim bi resorju za okolje ponovno pripojili prostor, notranjim zadevam javno upravo, infrastrukturi energetiko. Vse ravni izobraževanja bi bile znova pod eno streho, z delom bi se ukvarjalo ministrstvo za gospodarstvo in šport, ločeno pa bi bilo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve.

Kdaj bo zakon o vladi na plenarni seji, še ni odločeno, je pa že znano, da bosta v petek dve izredni seji, na katerih bodo, med drugim, predstavniki ljudstva imeli na mizi predlog novele zakona o prispevkih za socialno varnost, ki so ga vložili v Levici in Vesni.

Z njim si prizadevajo izpolniti eno od predvolilnih obljub, in sicer ukiniti enotni zdravstveni prispevek, ki trenutno znaša 39 evrov za vse, kar se jim zdi krivično, in ga nadomestiti z dvigom prispevne stopnje za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe zunaj dela za zavarovance s 6,36 odstotka na 7,36 odstotka bruto plače, za delodajalce s 6,56 na 7,56 odstotka bruto plače, za zdravstvene storitve za upokojence s 5,96 na 7,46 odstotka pokojnine ter za kmete z 18,78 na 21,73 odstotka katastrskega dohodka.

Predlog za sklic izredne seje sta dali poslanski skupini SDS in trojčka okoli NSi, z utemeljitvijo, da gre za predlog, usmerjen v dodatno prispevčno obremenjevanje celotne populacije, pri čemer so plače že zdaj nadpovprečno obremenjene z davki in prispevki v primerjavi z drugimi članicami EU in OECD.

Na dnevnem redu pa ne bo še predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije tako imenovanega tretjega političnega bloka, na katerega letijo številne kritike. »Poimenovanje zakona za razvoj Slovenije je absolutno napačno, saj je daleč od tega, da bo poskrbel za razvoj. Naslov bi moral biti, da bodo bogati imeli še več, podnaslov pa nič za mlade in za povprečnega človeka,« je komentirala Alenka Bratušek (GS), ki meni, da gredo v pravo smer le rešitve glede nižjega davka na dodano vrednost za osnovno košarico živil, zamejitev cen energentov in spremembe pri samostojnih podjetnikih, vendar ne tako, kot je zapisano. Vsi drugi členi pa zadevajo sistemske spremembe, ki niso interventne narave in so finančno bistveno podcenjene.

Na zakon Demokratov, trojčka okrog NSi in Resnice so se odzvali tudi podmladki SD, Levice in Piratov, ki pravijo, da ta na račun milijardnega izpada prinaša korist le najbogatejšim, posebej pa jih skrbi določilo, ki predvideva uvedbo študentskega espeja, saj ta po njihovem mnenju vodi v še večjo prekarizacijo mladih.