Vsi smo lahko ranljivi – a tudi previdni

Osrednji dogodek tokratnega mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah, ki bo trajal do sobote, je bil včeraj v predstavitvenem prostoru Triglav Lab v Ljubljani. Na razpravi o izzivih, ki jih v digitalni dobi prinašajo prevare, in možnostih, kako se pred njimi zaščititi, so gostujoči strokovnjaki osvetlili izzive zavarovalniških in drugih prevar v digitalnem okolju. Pri tem seveda niso mogli mimo umetne inteligence (UI), ki tako kot k prevaram pripomore tudi k njihovemu razkrivanju.

Lani je policija v povezavi s prevarami dobila več kot 2000 prijav, nastalo je za 31 milijonov evrov škode. Letos je škode še več, pravi Drago Menegalija z Generalne policijske uprave. »Goljufi so tudi letos zelo uspešni, saj je policija prejela že okrog 2200 prijav s skupno škodo približno 33 milijonov evrov,« pove Menegalija. Med njimi je bilo za 15 milijonov evrov investicijskih goljufij, prijavilo jih je več kot 700 oškodovancev. »Goljufi nenehno kličejo na naključne slovenske telefonske številke in se predstavijo kot uslužbenci kriptomenjalnice. Običajno v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavljajo, da vas na virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov,« začetek takšnih prevar opisuje Menegalija.

Tretjino več incidentov kot lani

Tudi Tadej Hren z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Sl-Cert opozarja, da se tako škoda kot obseg prevar povečujeta. »Cilj napadalcev je priti do našega denarja: pri tem ne izbirajo sredstev, ne izbirajo žrtev. Take so ponudbe z lažnimi krediti, ki merijo prav na uporabnike, ki že tako nimajo nič in jim banka ne odobri kredita,« pojasni Hren. Na SI-Certu so v zadnjem letu obravnavali približno tretjino več incidentov oziroma prevar kot lani, pri čemer prevaram ne nasedejo samo tisti, tehnološko manj napredni. »Dobivamo prijave od profesorjev in zdravnikov. Za vsakega imajo svoj scenarij, kako ga preslepiti,« opozarja Hren. Boštjan Špehonja iz podjetja za kibernetsko in informacijsko varnost Go-Lix pa ugotavlja, da sta ozaveščanje in izobraževanje uporabnikov oziroma zaposlenih nujni, a ne preprosti: »Pri fizičnih osebah vidim izziv, ker se uporabnikom kratko malo ne da.«

Z enim nepremišljenim klikom lahko sebi ali podjetju povzročimo veliko škodo. FOTO: Shutterstock

Pri tem ogromno truda, kot pravi Klemen Radetič, vodja oddelka za upravljanje prevar pri Triglavu, usmerjajo v ozaveščanje: »Z enim nepremišljenim klikom lahko sebi ali podjetju povzročiš veliko škodo,« opozarja Radetič. Hren k temu dodaja: »Vsi smo lahko ranljivi, vsak ima lahko slab dan: šef čaka na poročilo, iz vrtca kličejo, da so otroci zboleli, in v tistem trenutku dobite še klic prevaranta – takrat vas bodo dobili,« opozarja na šibkosti slehernika v vsakdanjiku.

Programsko orodje za zaznavo prevar

Zavarovalništvo ima s prevarami že tradicionalno veliko dela: »Delež goljufivih zahtevkov naj bi po podatkih evropske zavarovalniške in pozavarovalniške zveze Insurance Europe znašal približno deset odstotkov, letna škoda zaradi zavarovalniških prevar pa je skupno ocenjena že na 13 milijard evrov,« je obseg zavarovalniških goljufij predstavila Nika Berce iz Zavarovalnice Triglav. V Triglavu že od leta 2012 uporabljajo programsko orodje, ki zazna različne sume prevar.

S spletno goljufijo oškodovana za več kot 130.000 evrov

Pred dvema letoma so mu dodali še FrodoAI, ki so ga razvili pri slovenskem podjetju Medius po naročilu Slovenskega zavarovalnega združenja; FrodoAI je s pomočjo umetne inteligence doslej odkril več tisoč goljufij. Pri Triglavu imajo oddelek za upravljanje prevar, ki se ukvarja s preprečevanjem in odkrivanjem poskusov prevar. Največ sumov prevar (okoli 60 odstotkov) raziščejo in potrdijo na področju avtomobilskih zavarovanj. »Najpogostejši so priložnostni goljufi, sledijo občasni goljufi, ki dogodke morebiti ponavljajo in škodo povzročijo namerno, ter organizirani goljufi, ki jih je najtežje odkriti,« pove Nika Berce.

UI je tudi na področju prevar močno premešala karte. Kot opozarja Nika Berce, se z vsesplošno uporabo UI srečujejo z boljšimi ponaredki dokumentacije in z manipuliranimi fotografijami: »Nekatere zadeve je težko zaznati s prostim očesom, zato si nenehno prizadevamo za nadgradnjo naših sistemov za zaznavanje prevar.«