WTE na Dunaju toži Kranjsko Goro za 900.000 evrov

Kranjska Gora – Družba WTE, ki je v Kranjski Gori zgradila kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo, na arbitražnem sodišču na Dunaju toži občino Kranjska Gora za 900.000 evrov. Družba je v času gradnje plačala dobrih 400.000 evrov davka na dodano vrednost, zdaj pa ta znesek skupaj z obrestmi zahteva od občine.

Leta 1998 je občina Kranjska Gora s slovensko podružnico nemške multinacionalke WTE sklenila koncesijsko pogodbo, ki jo je tedanji kranjskogorski župan Jože Kotnik podpisal v slovenskem in nemškem jeziku. Zdaj na občini pravijo, da je samo v nemški različici pogodbe določilo, da se spori lahko rešujejo tudi na arbitražnem sodišču na Dunaju. Katero besedilo – slovensko ali nemško – prevlada, je lahko določeno s pogodbo, če ni, pa bodo pravniki še dolgo lahko služili na tem primeru, je o pravni dilemi dejal pravnik dr. Rajko Pirnat.

Tožba vredna desetino proračuna

Lani se je koncesija po podatkih občine iztekla, zato so jo prekinili in po besedah sedanjega župana Janeza Hrovata poravnali vse svoje obveznosti. Župan pravi, da ga je zaradi tega tožba presenetila in da so proti njej vložili ugovor. Kljub temu ga skrbi, da bi ob morebitni izgubi tožbe občina lahko ostala brez skoraj desetine letnega proračuna občine, v vsakem primeru pa pričakujejo razmeroma velike stroške arbitraže, saj so z njo imeli doslej že 80.000 evrov stroškov. V proračunu za prihodnje leto, ki so ga svetniki potrdili sredi meseca, bo imela občina na voljo 11,7 milijona evrov.

Na novembrski seji občinskega sveta je župan Hrovat svetnikom predstavil problematiko in glavnino krivde za tožbo pripisal Rajku Pušu, direktorju občinske uprave v času županovanja Jureta Žerjava. Domnevne dokaze za to so po županovih navedbah našli v zapisnikih sestanka med Pušem in predstavniki koncesionarja v letih 2011, 2013 in 2014, kjer da je občina pripoznala obveznost do WTE. Kot je na seji dejala direktorica občinske uprave Vesna Okršlar Puš, Rajko Puš ni imel pooblastil za sprejemanje in pripoznavanje obveznosti, saj naj bi bila to pristojnost župana. Hkrati na občini trdijo, da omenjenih zapisnikov v občinskem arhivu nimajo. Proti Pušu so vložili kazensko ovadbo, Puš pa pravi, da bi morali zapisnike imeti v arhivu na občini. Pojasnil o tem, ali so bili podatki o zapisnikih zavedeni v občinske evidence pri aktualni direktorici občinske uprave Vesni Okršlar Puš, nismo dobili.

WTE tožil že na vrhovnem sodišču

Rajko Puš trdi, da »ni prevzel nobenih obveznosti, temveč zgolj potrdil sodelovanje občine na sestankih in vsebino pogovorov«. Obtožbe o odgovornosti zavrača, saj se mu zdi smešno, da bi obveznost za občino »prevzel z zapisnikom, ki skladno z zakonodajo ni verodostojna listina za prevzem obveznosti«. Dodal je, da so že leta 2003 v poročilu o gradnji kanalizacije, ki ga je obravnaval občinski svet, zapisali, da je koncesionar davek plačal in da se je na davčno odločbo pritožil. Puš pravi, da je bil ta postopek leta 2011 končan na vrhovnem sodišču, koncesionar je tožbo izgubil. V koncesijski pogodbi je po Puševih besedah navedeno, da vse dodatne stroške, ki bi nastali zaradi sprememb zakonodaje ali odločb državnih organov, nosi občina. V zapisnikih, ki jih na občini domnevno nimajo, piše, da je koncesionar davek plačal, da je tožbo izgubil in da se bodo o tem z občino pogovarjali ob izteku koncesijske pogodbe, se spominja Puš.

Puš: Župan predčasno prekinil koncesijske pogodbe

Ali je župan samovoljno prekinil pogodbo s koncesionarjem, se sprašuje Rajko Puš, ki trdi, da bi o tem moral odločati občinski svet; sprejeti sklepe o koncu veljavnosti odloka o koncesiji in o prenehanju pogodbe s koncesionarjem ter pooblastiti župana za prekinitev koncesijske pogodbe. Puš ob tem opozarja, da bi morala koncesijska pogodba veljati do leta 2023, kot to določa koncesijski akt. Vesna Okršlar na naša vprašanja, ali je o prekinitvi odloka o koncesiji in o prekinitvi koncesijske pogodbe odločal občinski svet, ni odgovorila, zapisala je le, da je »vse, kar je pomembnega, že bilo povedano na seji občinskega sveta«.

Puš je zato prepričan, da Hrovat koncesijske pogodbe ni prekinili na ustrezen način, saj ni imel sklepa oziroma pooblastila občinskega sveta. »Župan je v škripcih in išče grešnega kozla,« je dejal Puš. Nekdanji župan Jure Žerjav zadeve ni hotel komentirati, dejal je le, da bo »župan Janez Hrovat s politiko, ki jo vodi, občini naredil precej škode«.