Z dvigom rok poslanci enotno za ustavno novost
Njegov razvoj bi gluhim odprl več vrat, tako na polju izobraževanja kot tudi zaposlovanja.
Odpri galerijo
FOTO: Mavric Pivk/Delo
Ljubljana – Ustavna komisija do 12. julija med poslanskimi ekipami zbira predloge za člane strokovne skupine, ki bo oblikovala predlog, ali naj se postopek za vpis znakovnega jezika v ustavo prične. Do istega roka pričakujejo vladno oceno posledic, kaj bi takšne spremembe prinesle s seboj.
Poslanci bi radi izvedeli, kako bi umestitev znakovnega jezika v ustavno listino vplivala ne samo na prilagoditve v šolah – kar je eden osnovnih ciljev njene prenovitve – ampak tudi v državnih institucijah, medijih in na sploh vseh, ki delujejo javno, je pojasnil predsednik komisije Branko Grims (SDS).
Prav tako želijo, da se vlada opredeli do pripomb, ki sta jih vložila poslanca narodne skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horvath. Predlagata, da bi na območjih, kjer živijo, lahko uporabljali še znakovni jezik obeh manjšin, četudi je sekretar društva gluhih in naglušnih Pomurja Branko Gornjec dejal, da na tamkajšnjem območju živi le 12 gluhih, niti v krovni zvezi pa niso našli nikogar, ki bi na naših tleh uporabljal italijanski ali madžarski znakovni jezik.
Vsi namreč za sporazumevanje uporabljajo izključno slovenski znakovni jezik, ki ga je treba stalno razvijati in standardizirati, saj ne dosega komunikacijskih zahtev sodobne, na znanju temelječe družbe, je prepričana ministrica za delo Ksenija Klampfer. Prav tako se uvršča med jezike manjšin, a še ne uživa ustavnega varstva, kar skuša kot predlagateljica spremeniti.
Kot je pojasnil predsednik zveze društev gluhih in naglušnih Mladen Veršič, osnovni problem tiči v šolanju gluhih. »Želimo se postaviti ob bok drugim invalidom, kar bo možno le, če se bomo izobraževali v svojem jeziku. Gluhi otroci v šolah še vedno nimajo predmeta znakovni jezik. Pomembno je, da ga dobijo in da se to sistemsko uredi v zavodih, osnovnih in srednjih šolah in na fakultetah. Analiza je pokazala, da so gluhi na splošno zelo slabo izobraženi, saj jih je le odstotek visoko izobraženih, med tem ko je takšnih med slepimi 15 odstotkov,« je primerjal. Ob vsem tem je treba poskrbeti še za sistemsko financiranje za razvoj jezika. Da mora pristojno ministrstvo za delo v vanj usmeriti vso pozornost se je strinjal še Matjaž Juhart, ki vodi strokovno službo zveze društev.
V izvenkoalicijski partnerici Levici so včeraj izrazili pomislek, da bodo ustavne spremembe le črka na papirju. Njen poslanec Željko Cigler je poudaril, da mora zapis v ustavo prinesti konkretne posledice in izboljšati položaj gluhih pri nas. Spomnil je na zapis pravice do pitne vode v ustavo, s katerim so poslanci državo (in občine) zavezali, da bodo vsem državljanom zagotovili dostop do nje. Z zakonskimi ukrepi, kako bodo to udejanjili tudi na terenu, pa zamujajo že več kot leto dni. Ne glede na zadržke je 17 poslancev na glasovanju z dvigom roke potrdilo nadaljevanje postopkov, nihče mu ni nasprotoval.
Poslanci bi radi izvedeli, kako bi umestitev znakovnega jezika v ustavno listino vplivala ne samo na prilagoditve v šolah – kar je eden osnovnih ciljev njene prenovitve – ampak tudi v državnih institucijah, medijih in na sploh vseh, ki delujejo javno, je pojasnil predsednik komisije Branko Grims (SDS).
Prav tako želijo, da se vlada opredeli do pripomb, ki sta jih vložila poslanca narodne skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horvath. Predlagata, da bi na območjih, kjer živijo, lahko uporabljali še znakovni jezik obeh manjšin, četudi je sekretar društva gluhih in naglušnih Pomurja Branko Gornjec dejal, da na tamkajšnjem območju živi le 12 gluhih, niti v krovni zvezi pa niso našli nikogar, ki bi na naših tleh uporabljal italijanski ali madžarski znakovni jezik.
Vsi namreč za sporazumevanje uporabljajo izključno slovenski znakovni jezik, ki ga je treba stalno razvijati in standardizirati, saj ne dosega komunikacijskih zahtev sodobne, na znanju temelječe družbe, je prepričana ministrica za delo Ksenija Klampfer. Prav tako se uvršča med jezike manjšin, a še ne uživa ustavnega varstva, kar skuša kot predlagateljica spremeniti.
Sobotna tema: Gluhi so še vedno na dnu izobrazbene lestvice
Kot je pojasnil predsednik zveze društev gluhih in naglušnih Mladen Veršič, osnovni problem tiči v šolanju gluhih. »Želimo se postaviti ob bok drugim invalidom, kar bo možno le, če se bomo izobraževali v svojem jeziku. Gluhi otroci v šolah še vedno nimajo predmeta znakovni jezik. Pomembno je, da ga dobijo in da se to sistemsko uredi v zavodih, osnovnih in srednjih šolah in na fakultetah. Analiza je pokazala, da so gluhi na splošno zelo slabo izobraženi, saj jih je le odstotek visoko izobraženih, med tem ko je takšnih med slepimi 15 odstotkov,« je primerjal. Ob vsem tem je treba poskrbeti še za sistemsko financiranje za razvoj jezika. Da mora pristojno ministrstvo za delo v vanj usmeriti vso pozornost se je strinjal še Matjaž Juhart, ki vodi strokovno službo zveze društev.
V izvenkoalicijski partnerici Levici so včeraj izrazili pomislek, da bodo ustavne spremembe le črka na papirju. Njen poslanec Željko Cigler je poudaril, da mora zapis v ustavo prinesti konkretne posledice in izboljšati položaj gluhih pri nas. Spomnil je na zapis pravice do pitne vode v ustavo, s katerim so poslanci državo (in občine) zavezali, da bodo vsem državljanom zagotovili dostop do nje. Z zakonskimi ukrepi, kako bodo to udejanjili tudi na terenu, pa zamujajo že več kot leto dni. Ne glede na zadržke je 17 poslancev na glasovanju z dvigom roke potrdilo nadaljevanje postopkov, nihče mu ni nasprotoval.
