Koliko olimpijskih bazenov in turističnih biserov smo prenovili z EU denarjem?

V naši državi je v zadnjih letih nastalo več projektov, ki dokazujejo, kako lahko evropska sredstva prispevajo k boljši kakovosti bivanja, razvoju športa, turizma in lokalnega gospodarstva.

Slovenija doživlja kolesarski razcvet

S pomočjo evropskih sredstev so prenovili Kopališče Vevče v Ljubljani, novi bazenski kompleks v Krškem, pokriti bazen v Novi Gorici, olimpijski bazen v Kopru, območje Vista ob Velenjskem jezeru in razvili kopališko ponudbo Term Paradiso v Dobovi. Med drugim je bila sofinancirana tudi izgradnja zimskega bazena v Slovenj Gradcu, in sicer v okviru projekta Sanacija degradiranega območja Mercator – gradnja zimskega bazena in urbanega parka.

Čeprav so projekti različni, jih povezuje skupna značilnost: brez evropske podpore bi jih izvedli bistveno težje, na njihovo uresničitev pa bi čakali mnogo dlje.

Dobre zgodbe Evrope

Obuditev tradicije

Med najbolj odmevnimi projekti zadnjih let je bila prenova Kopališča Vevče. Nekdaj priljubljeno ljubljansko kopališče je v 70. letih zgradila Papirnica Vevče, leta 2007 pa ga je bilo treba zaradi dotrajanosti zapreti. Kopališče je bilo dolga leta zapuščeno, območje pa je postopoma izgubljalo nekdanjo družbeno in rekreacijsko vlogo.

Mestna občina Ljubljana je leta 2018 odkupila zemljišča in razpisala anonimni arhitekturni natečaj. Takratno Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, zdaj Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, je decembra 2024 odobrilo evropska sredstva za projekt Kopališče Vevče, ki se izvaja v okviru programa evropske kohezijske politike 2021–2027.

Prenovili so več kot 10.700 kvadratnih metrov površin, julija 2025 pa so prenovljeno kopališče tudi uradno odprli. Nastal je sodoben, trajnostno zasnovan kompleks z notranjimi in zunanjimi bazeni, športnimi igrišči, otroškimi površinami, fitnesom, telovadnico in tremi vrstami savn – finsko, turško in infrardečo.

»Brez evropskih sredstev je težko izvesti tako obsežne projekte,« je povedal vodja objekta Bojan Tušar. »Projekt je nadaljevanje tradicije. Kopališče je bilo tukaj že vrsto let, zdaj pa se obiskovalci znova lahko kopajo v Vevčah,« je še dodal in pojasnil, da v Vevčah šport in trajnostnost hodita z roko v roki. Poseben poudarek je na lesenih materialih in energetski učinkovitosti.

Poseben poudarek v Kopališču Vevče je na lesenih materialih in energetski učinkovitosti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Na strehi objekta je sončna elektrarna, za ogrevanje in hlajenje uporabljajo toplotne črpalke voda-voda, nameščen pa imajo tudi mehanizem za izkoriščanje podtalnice.

Objekt je s pomočjo evropskih sredstev pridobil zunanji 50-metrski olimpijski bazen in notranji 25-metrski bazen, kjer lahko obiskovalci uživajo vse leto. Pomemben poudarek je bil namenjen dostopnosti za različne skupine uporabnikov – od otrok in družin do rekreativcev in športnikov –, zato objekt vključuje tudi igrišče za odbojko, mize za namizni tenis, večnamensko telovadnico in otroško igrišče.

Skupna vrednost projekta znaša 23,9 milijona evrov. Evropski sklad za regionalni razvoj je prispeval več kot devet milijonov evrov, pomemben del sredstev pa sta zagotovili tudi država in Mestna občina Ljubljana. Projekt so izvedli v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), ki podpira trajnostni razvoj slovenskih mest.

Naložba v prihodnje generacije

Lani je pristojno ministrstvo odobrilo evropska sredstva tudi za projekt Bazen Krško. Gre za investicijo, ki presega običajno gradnjo športnega objekta. Občina želi z novim bazenskim kompleksom izboljšati možnosti za rekreacijo, razvoj plavalnega športa in izvajanje izobraževalnih programov za otroke.

Prenovili bodo več kot 20.000 kvadratnih metrov slabo izkoriščenih površin. Nastal bo sodoben športni center, namenjen vsakodnevni rekreaciji vseh generacij in organizaciji plavalnih tekmovanj na lokalni, regionalni in državni ravni.

S projektom si bodo prizadevali za odpravljanje plavalne nepismenosti. Novi bazen bo omogočal izvajanje predšolskih, osnovnošolskih in obšolskih plavalnih programov, s čimer želi občina izboljšati plavalne veščine otrok in mladih.

Bazen Krško bo po gradnji lahko sprejel več kot 800 obiskovalcev. Objekt med drugim vključuje okoli 33-metrski večji bazen, manjši pa bo dolg slabih 23 metrov. Del projekta so tudi velnes center, bar in večnamenska dvorana, namenjena predvsem za športne aktivnosti.

V Krškem bodo s pomočjo evropskih sredstev prispevali k javnemu zdravju, varnosti in kakovosti izobraževanja. Učenje plavanja namreč ni le športna dejavnost, temveč pomembna življenjska veščina. Skupna vrednost projekta znaša skoraj 14,8 milijona evrov, Evropski sklad za regionalni razvoj pa prispeva 6,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Če bo šlo vse po načrtih, bodo bazen odprli še letos.

Pokriti bazen za celoletno uporabo

V Novi Gorici s pomočjo evropskih sredstev niso zgradili le pokritega bazena, temveč so uredili tudi športni park. Enoti sta med seboj funkcionalno povezani, saj športni park omogoča varen in urejen dostop do pokritega bazena.

Projekt za gradnjo pokritega bazena je bil izveden v okviru operativnega programa evropske kohezijske politike 2014–2020. Skupna vrednost projekta je znašala 4,85 milijona evrov, od tega je Evropski sklad za regionalni razvoj zagotovil 2,47 milijona evrov.

Nova Gorica je s tem pridobila sodoben pokriti bazen, ki omogoča izvajanje športnih, šolskih in rekreativnih dejavnosti vse leto. To je še posebej pomembno za plavalne klube in šole, saj tako vremenske razmere ne vplivajo na izvajanje programov. Paviljonski objekt z dvoranskim kopališčem vključuje dva bazena. Večji plavalni bazen z osmimi tekmovalnimi progami je dolg 25 metrov, širok pa 20,5 metra. Otroški bazen je velik 30 kvadratnih metrov, globina bazena meri 0,9 metra.

Koper je postal bogatejši za olimpijski bazen. FOTO: Boris Šuligoj

Prostor novega zimskega bazena je v celoti klimatiziran, objekt pa je trajnostno zasnovan. V Novi Gorici uporabljajo najnovejše sisteme prezračevanja, toplotno črpalko in sončne celice, s katerimi ogrevajo sanitarno vodo.

Objekt pomembno prispeva tudi k razvoju športne dejavnosti v širši regiji ter omogoča boljše pogoje za treninge in organizacijo različnih športnih dogodkov.

Olimpijski bazen v Kopru spada med pomembnejše primere evropsko podprtih športnih investicij v Sloveniji, objekt pa je namenjen tako profesionalnim plavalcem in vaterpolistom kot tistim, ki se z vodnimi dejavnostmi ukvarjajo rekreativno. Namen investicije ni bil le dokončanje bazenskega objekta, temveč tudi sanacija degradiranega zemljišča ter odprava funkcionalne in socialne degradacije območja. Bazenski kompleks obsega okoli 8000 kvadratnih metrov, vključno z večnamenskimi telovadnicami, fitnesom in garderobami. Za projekt v vrednosti nekaj več kot osem milijonov evrov je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 4,7 milijona evrov, kar predstavlja več kot polovico vseh investicijskih sredstev.

Preobrazba prostora ob jezeru

Čeprav Vista ob Velenjskem jezeru ni bazenski objekt, predstavlja enega najboljših primerov, kako lahko evropska sredstva spremenijo podobo celotnega območja ob kopališču.

Leta 2018 so odobrili finančna sredstva za ureditev prireditvenega odra in prostora ob Velenjskem jezeru. Območje so dolga leta zaznamovale posledice premogovniške dejavnosti, ki je v prostoru pustila vidne sledi.

V sklopu projekta s skupno vrednostjo 8,86 milijona evrov – od tega je 4,8 milijona prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj – so okolico Velenjskega jezera preobrazili v sodoben javni prostor za šport, kulturo, turizem in druženje. Uredili so moderen prireditveni prostor z odrom. Poleg koncertov na tem prostoru organizirajo tudi različne festivale, sejme, športne dogodke in druge prireditve.

Z evropskimi sredstvi so med drugim uredili tudi moderen prireditveni prostor z odrom ob Velenjskem jezeru. FOTO: Tadej Živko

Vista je ena najbolj prepoznavnih turističnih in rekreacijskih točk v Šaleški dolini. Objekt privablja obiskovalce iz vse Slovenije in pomembno dopolnjuje ponudbo ob Velenjskem jezeru, ki je postalo priljubljena destinacija za kopanje, vodne športe in preživljanje prostega časa.

Podpora trajnostnemu turizmu

Evropska sredstva ne podpirajo zgolj javnih športnih objektov, temveč tudi razvoj kakovostnejše turistične infrastrukture. Projekt Paradiso penzion, v izvedbi Term Paradiso v Dobovi, so si leta 2024 ogledali predstavniki evropske komisije kot primer naložbe, ki prispeva k dvigu dodane vrednosti slovenskega turizma.

V okviru projekta so ob obstoječem termalnem kompleksu na 1300 kvadratnih metrih zgradili nov penzion s 14 razkošnimi sobami. Objekt je zgrajen iz trajnostnih in energetsko varčnih materialov, njegovo konstrukcijo pa v celoti sestavljajo lesene stene. Paradiso penzion zagotavlja tudi trajnostno mobilnost in povezovanje z drugimi turističnimi ponudniki v Posavju.

Terme Paradiso dokazujejo, da lahko evropska sredstva podpirajo tudi trajnostni razvoj turistične ponudbe. FOTO: Janoš Zore

Več kot gradnja objektov

Evropska sredstva niso namenjena le gradnji bazenov, hotelov ali prireditvenih prostorov, temveč pripomorejo k ustvarjanju kakovostnejšega življenjskega okolja, razvijanju trajnostnega turizma in krepitvi gospodarskega in družbenega razvoja lokalnih skupnosti.

Prenovljeno kopališče v Vevčah vrača življenje nekdaj zapuščenemu območju, novi bazen v Krškem pa bo prispeval k plavalni pismenosti mladih generacij. Pokriti bazen v Novi Gorici omogoča celoletno športno dejavnost. Olimpijski bazen v Kopru je pomagal oživiti degradirano urbano območje. Vista v Velenju je nekdanji industrijski prostor spremenila v sodobno turistično in rekreacijsko središče. Terme Paradiso pa dokazujejo, da lahko evropska sredstva podpirajo tudi trajnostni razvoj turistične ponudbe.

S takšnimi projekti se politika Evropske unije najbolj neposredno vključuje v vsakdanjik njenih prebivalcev. Namesto abstraktnih številk in programov nastajajo konkretni objekti in prostori, ki jih Slovenci uporabljamo vsak dan.

––––––––––

Rubrika nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj RS.

FOTO: Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo