Z industrijsko konopljo nad težke kovine

Mežica, Črna na Koroškem – Oddelek za agronomijo z ljubljanske biotehniške fakultete bo na petih lokacijah v Mežici in Črni na Koroškem preveril, kako učinkovita bi bila uporaba industrijske konoplje v morebitni sanaciji s težkimi kovinami onesnaženih tal v Zgornji Mežiški dolini.

Na dveh večjih površinah v Črni na Koroškem in treh manjših posevkih v Mežici so posadili dve sorti semen industrijske konoplje. »Industrijska konoplja se je v nekaterih raziskavah izkazala za rastlino, ki bi lahko bila uporabljena pri čiščenju tal z metodo fitoremediacije, ki je stroškovno manj zahtevna in ekološko sprejemljivejša metoda odstranjevanja kovin in zmanjšanja onesnaženja tal. Industrijska konoplja spada v družino Cannabacea, njene korenine se dobro razraščajo, rastline pa ustvarjajo tudi veliko nadzemne biomase. Glede na predhodne raziskave se kovine najbolj akumulirajo v listih, nimajo pa fitotoksičnega učinka,« pove profesor Marko Zupan z biotehniške fakultete v Ljubljani.  »Vsak poskus, da bi izboljšali kakovost življenja ljudi na našem območju, se mi zdi smiseln. V Črni na Koroškem upamo, da bodo rezultati pokazali, da industrijska konoplja učinkovito veže nase težke kovine. Če se bo izkazalo, da je res tako, ne vem, zakaj je ne bi posejali na večjih površinah,« pravi črnjanska županja Romana Lesjak.

V Zgornji Mežiški dolini to niso prvi poskusi s fitoremediacijo in tudi ne prvi poskusi s konopljo. Na biotehniški fakulteti so pojasnili, da je fitoremediacijski potencial konoplje smiselno spet ovrednotiti zaradi dovoljenja za gojenje industrijske konoplje. »Z novejšimi meritvami in vključevanjem več sort konoplje bomo pridobili nove podatke na različno onesnaženih tleh za različne elemente. Ugotavljali bomo, v katerih delih rastline se jih akumulira največ. V Zgornji Mežiški dolini in v Celju, kjer poskuse izvajamo pri kmetijskih pridelovalcih na njivah, so najbolj problematične kovine svinec, cink in kadmij. Na podlagi meritev bomo lahko izračunali fitoremediacijski potencial industrijske konoplje,« je povedal Marko Zupan.

V obratu nad svinec s kemikalijami

Morebitno čiščenje s težkimi kovinami onesnaženih tal z rastlinami je veliko upanja vzbudilo predvsem med nasprotniki gradnje in obratovanja demonstracijskega obrata za čiščenje onesnaženih tal, ki sta ga v Dobji vasi z evropskimi sredstvi zgradili ljubljanski družbi Envit in Arhel. V obratu, ki že ima okoljevarstveno dovoljenje, nima pa še uporabnega, bodo onesnaženo zemljo oprali s kemikalijami.

V obratu, v katerem bodo na leto očistili 1500 ton zemlje, bodo uporabljali apno, žvepleno kislino, papir in snov EDTA. »Za tono onesnažene zemlje bomo pri čiščenju porabili 200 litrov vode, 6,5 kilograma EDTA, 6,8 kilograma apna, 3,9 kilograma žveplene kisline in štiri kilograme papirja, pri čemer bomo vodo in EDTA reciklirali v zaprtem krogu,« pravi Domen Leštan z biotehniške fakultete, ki je pred leti tudi sam poskušal onesnaženo zemljo očistiti z rastlinami, a pri tem ni bil uspešen. Za tehnologijo čiščenja s kemikalijami, ki so jo razvili v Envitu in Arhelu, je tudi v Evropi in Združenih državah Amerike veliko zanimanja, zato bodo zgodbo o prenosu akademskega znanja v prakso in o problemih umeščanja novih tehnologij v okolje predstavili tudi na konferenci Smart Cities Connect v Združenih državah Amerike.

Država za sanacijo degradiranega okolja Zgornje Mežiške doline že desetletje sistematično namenja sredstva, učinkovitost sanacijskih ukrepov pa preverjajo z vsebnostjo svinca v krvi triletnikov iz Črne in Mežice. Letos so v laboratorij povabili 112 otrok, rezultati pa bodo znani avgusta. Vsebnosti svinca v krvi otrok se sicer znižujejo od leta 2013. Lani je imelo mejno vrednost, sto mikrogramov na liter krvi, preseženo sedem otrok. Do zdaj najvišjo vrednost svinca v krvi triletnika so izmerili pred tremi leti pri otroku iz Mežice, in sicer 517 mikrogramov na liter krvi.