Z logističnim holdingom do drugega tira

Holding Luke Koper in SŽ bi lahko najel posojilo ali izdal obveznice. Naložba bi znašala od 1,06 do 1,15 milijarde.

Objavljeno
07. januar 2015 23.17
Fotozgodbe Železnica 07 / Suhadolnik
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Ljubljana – Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič namerava še ta mesec sestaviti finančno konstrukcijo za drugi tir med Divačo in Koprom. Predlaga ustanovitev logističnega holdinga Slovenskih železnic (SŽ) in Luke Koper, saj bi ta namesto državnega proračuna lahko najel posojilo ali izdal obveznice.

Ministrstvo za infrastrukturo še ni podalo nobenega predloga dokončne sestave finančne konstrukcije. Na prvem delovnem sestanku pa so se včeraj sestali predstavniki vlade, družbe za upravljanje investicij (DRI), Luke Koper in SŽ. »Delovna skupina se je strinjala, da gre za izziv, ki zahteva drugačno razmišljanje in inovativne pristope pri iskanju virov oziroma modelov gradnje posameznih delov državne infrastrukture,« so sporočili po sestanku z ministrstva za infrastrukturo. »Do februarja naj bi identificirala ustrezen model projekta ter sestavila finančno konstrukcijo s kombinacijo evropskih sredstev, proračunskih sredstev in drugih virov. Zato so bili vsi člani delovne skupine povabljeni k razmisleku o alternativnih virih za uresničitev enega najpomembnejših infrastrukturnih projektov in izzivov naše države. Projekt je tudi sestavni del »investicijskega načrta za Evropo«. Delovna skupina se bo spet sestala sredi prihodnjega tedna, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.

Predstavniki države zaradi drugega tira nikakor ne nameravajo dodatno zadolžiti proračuna. Zato iščejo model, po katerem bi dolg prevzelo takšno ali drugačno državno podjetje. Država je že zdaj stoodstotna lastnica Slovenskih železnic in skoraj 70-odstotna lastnica Luke Koper. Svoje lastništvo uresničuje prek SDH, poslej bi ga prek logističnega holdinga. »Z njim bi holding z državnim poroštvom lahko izdal obveznice ali najel ustrezno posojilo za manjkajoči delež finančne konstrukcije za drugi tir. Holding bi postal lastnik drugega tira, verjetno pa bi z njegovo pomočjo lahko poiskali tudi druge dodatne sinergije med obema logističnima podjetjema,« je ocenil generalni direktor SŽ Dušan Mes.

Boljše poslovanje Luke in SŽ bi poplačevalo naložbo

Luka Koper in SŽ ustvarita na letni ravni 750 milijonov evrov prihodkov, skupaj imata za približno 115 milijonov evrov EBITDA in za lani po ocenah približno 50 milijonov evrov čistega dobička. Čeprav prave (končne) cene za gradnjo drugega tira še nihče ne more povedati, naj bi ta (brez DDV) po ocenah DRI – upravljanje investicij iz septembra lani znašala 1,150 milijarde, po drugi metodologiji pa 1,066 milijarde evrov. Za naložbo bi lahko prejeli 385 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, kar pomeni, da bi investitor moral zagotoviti manjkajočih 681 do 765 milijonov evrov, to pomeni od 40 do 50 milijonov evrov finančnih obveznosti na leto. Za poplačevanje anuitet bi predvideli več virov: višjo uporabnino za tire, višjo koncesnino, del dividend in del sredstev iz državnega proračuna. Tako Luka Koper kot Slovenske železnice opozarjata, da se lahko odpovesta le delu dobička (oziroma dividend), saj morata oba investirati tudi v drugo infrastrukturo. Nesmiselno bi bilo graditi samo drugi tir in pozabiti na druge tire v državi ali na nujna razvojna vlaganja v Luki Koper, saj razvoja kljub vlaganju v drugi tir potem ne bi bilo. Minister Peter Gašperšič je omenil, da Luka Koper načrtuje do leta 2030 povečanje pretovora na 33 milijonov ton do 35 milijonov ton. Tak cilj je mogoče uresničiti le z drugim tirom. V SŽ pa opravijo dobro polovico prometa na račun tovora iz koprskega pristanišča. Hkrati z večjim pretovorom bi se povečali prihodki in dobiček, zato bi bilo poplačevanje obveznosti za drugi tir iz leta v leto lažje.

Pojavila se je zamisel, da bi sedež logističnega holdinga ostal v Kopru in da bi v njem imeli pomembno besedo lokalni logistični kadri. Toda v Luki Koper imajo do holdinga vseeno pomisleke, ker so v regiji že imeli velike težave z Istrabenzom, ki je uničil velik del gospodarstva. Bojijo pa se tudi, da se za holdingom skrivajo še drugi organizacijsko-upravljavske in lastniške zanke, ki bi lahko ogrozile uspešen pristaniški »vlak«. Rezervnih scenarijev je več, eden od njih – da bi investitorstvo prevzele SŽ, čeprav imajo kar 280 milijonov evrov dolgov.