Z manj birokracije do socialnih transferjev
Odhajajoča vlada se poslavlja z enim večjih projektov.
Odpri galerijo
Centri za socialno delo opažajo čedalje kompleksnejše probleme v družinah. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – »Za razvoj socialne države bo ključno, da bodo državljani spet zaupali centrom za socialno delo, bi bodo ključne institucije v lokalnem okolju,« je poudarila odhajajoča ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak. Prepričana je, da bodo to dosegli z reorganizacijo centrov za socialno delo, enim izmed največjih projektov iztekajočega se mandata. Če se ne bomo kadrovsko okrepili, nova mreža ne bo dovolj za bolj poglobljeno delo, so opozorili zaposleni na centrih.
S 1. oktobrom se bo spremenila mreža centrov za socialno delo (CSD): obstoječih 62 se bo preoblikovalo v 63 enot CSD (mariborski, ki je največji, se bo razdelil v dve enoti), ki se bodo organizacijsko spojile v 16 območnih CSD, kjer bodo splošne in strokovne skupne službe (kadrovske, pravne, računovodske, informatiki, psihologi, specialni pedagog, strokovni mobilni tim, regijska interventna služba) ter služba za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Območni CSD bo vodil direktor, posamezne enote, ki bodo spadale vanj, pa pomočniki direktorja. »Cilj reorganizacije je tudi poenostaviti upravne postopke, povečati učinkovitost in kakovost dela, omogočiti več časa za strokovne naloge in razvoj novih oblik strokovnega dela. Stremimo h krepitvi strokovnosti za večjo kakovost in dostopnost storitev,« je naštela odhajajoča ministrica Anja Kopač Mrak, ki je prepričana, da bodo od reorganizacije imeli korist tako zaposleni kot uporabniki, saj bodo prvi razbremenjeni administracije in se bodo lahko bolj posvečali terenskemu delu, s čimer bodo bolj vpeti v lokalno okolje. Projekt je bil velik zalogaj tudi zato, ker je mreža nespremenjena že 25 let, v tem času pa so centrom nenehno nalagali nove naloge.
Reorganizacija, za katero je bilo treba spremeniti vrsto predpisov, je po zagotovilih MDDSZ potekala v sodelovanju s stroko, zaposlenimi, sindikati in lokalnimi skupnostmi, a je med strokovnimi delavci še nekaj zadržkov. Ena izmed točk, na katerih je slišati precej negodovanja, je napoved več popoldanskih delavnikov. Čeprav so lani zaposlili 82 ljudi, pripravnikov in strokovnih delavcev, letos pa načrtujejo še 36 zaposlitev, med njimi tudi v administraciji in računovodstvu, je kadrovska stiska še vedno precejšnja.
»Problematično je, da s spreminjanjem zakonodaje nikoli ne dobimo novih kadrov, ampak vedno nove naloge. Zadnjih nekaj let opozarjamo, da so v vsej državi centri za socialno delo kadrovsko podhranjeni. Opažamo čedalje kompleksnejše težave v družinah, porast duševnih težav, odvisnosti in podobno. Obravnave so vedno bolj zahtevne, zato potrebujemo raznovrstne profile, ki bodo lahko ljudem nudili pomoč, torej več socialnih delavcev, pedagogov, pravnikov. Število zaposlitev je že zdaj pod mejo naših potreb,« je strnila Helena Bezjak Burjak, direktorica CSD Žalec, ki v združitvi v 16 območnih centrov vidi priložnost, da se v centrih poenotijo pri strokovnem delu.
Precej bolj kritična je dr. Vesna Leskošek, dekanja fakultete za socialno delo: »Te organizacijske spremembe zagotovo ne bodo vplivale na izboljšanje pogojev za strokovno delo. Da bi bilo mogoče delati bolj poglobljeno, se posvetiti ljudem v stiski, vzpostaviti delovni odnos, ki bi pozitivno vplival na razrešitev stisk, potrebujemo čas za delo v okolju, ki podpira strokovnost in podeljuje strokovno avtonomijo.
Da bi to dosegli, bi morali centre za socialno delo ponovno vzpostaviti kot skupnostne službe, ki so debirokratizirane, dostopne, nenadzorovalne in podobno. Menim, da se centri za socialno delo od tega oddaljujejo.«
Drugi del reorganizacije je uvedba informativnih odločb za enoletne pravice 1. januarja 2019, kar pomeni, da bodo starši vlogo za otroški dodatek, državne štipendije, subvencije za vrtec, malico in kosilo – te obsegajo več kot 60 odstotkov od 760.000 odločb, ki jih centri izdajo vsako leto – oddali le prvič, ko bodo zaprosili zanje, potem pa se bodo pravice podaljševale avtomatično. Tisti, ki jim bodo aktualne odločbe potekle decembra, bodo prvi, ki jim ne bo treba več vlagati novih, ampak bodo dobili domov podobno odločbo kot za dohodnino. Nanjo se bodo lahko pritožili.
Vloge za denarno socialno pomoč, varstveni dodatek in subvencijo za najemnino, ki je vezana na socialno pomoč, ne bodo avtomatizirane, temveč jih bodo še naprej obravnavali socialni delavci, ki naj bi se pogovorili s prejemniki in jim poskusili pomagati iz stiske.
Ali se bo informacijski sistem, ki združuje 48 podatkovnih baz, izkazal bolje, kot so se dosedanji? Anja Kopač Mrak upa, da bo, saj se že kar nekaj časa pripravljajo, v prvem tednu oktobra pa bo potekala temeljita nadgradnja, zaradi katere informacijski sistem ne bo deloval, niti ne bo mogoče oddajati elektronskih vlog, vendar to po njenih zagotovilih ne bo oviralo izplačil.
S 1. oktobrom se bo spremenila mreža centrov za socialno delo (CSD): obstoječih 62 se bo preoblikovalo v 63 enot CSD (mariborski, ki je največji, se bo razdelil v dve enoti), ki se bodo organizacijsko spojile v 16 območnih CSD, kjer bodo splošne in strokovne skupne službe (kadrovske, pravne, računovodske, informatiki, psihologi, specialni pedagog, strokovni mobilni tim, regijska interventna služba) ter služba za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Območni CSD bo vodil direktor, posamezne enote, ki bodo spadale vanj, pa pomočniki direktorja. »Cilj reorganizacije je tudi poenostaviti upravne postopke, povečati učinkovitost in kakovost dela, omogočiti več časa za strokovne naloge in razvoj novih oblik strokovnega dela. Stremimo h krepitvi strokovnosti za večjo kakovost in dostopnost storitev,« je naštela odhajajoča ministrica Anja Kopač Mrak, ki je prepričana, da bodo od reorganizacije imeli korist tako zaposleni kot uporabniki, saj bodo prvi razbremenjeni administracije in se bodo lahko bolj posvečali terenskemu delu, s čimer bodo bolj vpeti v lokalno okolje. Projekt je bil velik zalogaj tudi zato, ker je mreža nespremenjena že 25 let, v tem času pa so centrom nenehno nalagali nove naloge.
Reorganizacija, za katero je bilo treba spremeniti vrsto predpisov, je po zagotovilih MDDSZ potekala v sodelovanju s stroko, zaposlenimi, sindikati in lokalnimi skupnostmi, a je med strokovnimi delavci še nekaj zadržkov. Ena izmed točk, na katerih je slišati precej negodovanja, je napoved več popoldanskih delavnikov. Čeprav so lani zaposlili 82 ljudi, pripravnikov in strokovnih delavcev, letos pa načrtujejo še 36 zaposlitev, med njimi tudi v administraciji in računovodstvu, je kadrovska stiska še vedno precejšnja.
Foto Infografika Delo.
»Problematično je, da s spreminjanjem zakonodaje nikoli ne dobimo novih kadrov, ampak vedno nove naloge. Zadnjih nekaj let opozarjamo, da so v vsej državi centri za socialno delo kadrovsko podhranjeni. Opažamo čedalje kompleksnejše težave v družinah, porast duševnih težav, odvisnosti in podobno. Obravnave so vedno bolj zahtevne, zato potrebujemo raznovrstne profile, ki bodo lahko ljudem nudili pomoč, torej več socialnih delavcev, pedagogov, pravnikov. Število zaposlitev je že zdaj pod mejo naših potreb,« je strnila Helena Bezjak Burjak, direktorica CSD Žalec, ki v združitvi v 16 območnih centrov vidi priložnost, da se v centrih poenotijo pri strokovnem delu.
Precej bolj kritična je dr. Vesna Leskošek, dekanja fakultete za socialno delo: »Te organizacijske spremembe zagotovo ne bodo vplivale na izboljšanje pogojev za strokovno delo. Da bi bilo mogoče delati bolj poglobljeno, se posvetiti ljudem v stiski, vzpostaviti delovni odnos, ki bi pozitivno vplival na razrešitev stisk, potrebujemo čas za delo v okolju, ki podpira strokovnost in podeljuje strokovno avtonomijo.
Da bi to dosegli, bi morali centre za socialno delo ponovno vzpostaviti kot skupnostne službe, ki so debirokratizirane, dostopne, nenadzorovalne in podobno. Menim, da se centri za socialno delo od tega oddaljujejo.«
Po vzoru dohodninske odločbe
Drugi del reorganizacije je uvedba informativnih odločb za enoletne pravice 1. januarja 2019, kar pomeni, da bodo starši vlogo za otroški dodatek, državne štipendije, subvencije za vrtec, malico in kosilo – te obsegajo več kot 60 odstotkov od 760.000 odločb, ki jih centri izdajo vsako leto – oddali le prvič, ko bodo zaprosili zanje, potem pa se bodo pravice podaljševale avtomatično. Tisti, ki jim bodo aktualne odločbe potekle decembra, bodo prvi, ki jim ne bo treba več vlagati novih, ampak bodo dobili domov podobno odločbo kot za dohodnino. Nanjo se bodo lahko pritožili.
Vloge za denarno socialno pomoč, varstveni dodatek in subvencijo za najemnino, ki je vezana na socialno pomoč, ne bodo avtomatizirane, temveč jih bodo še naprej obravnavali socialni delavci, ki naj bi se pogovorili s prejemniki in jim poskusili pomagati iz stiske.
Ali se bo informacijski sistem, ki združuje 48 podatkovnih baz, izkazal bolje, kot so se dosedanji? Anja Kopač Mrak upa, da bo, saj se že kar nekaj časa pripravljajo, v prvem tednu oktobra pa bo potekala temeljita nadgradnja, zaradi katere informacijski sistem ne bo deloval, niti ne bo mogoče oddajati elektronskih vlog, vendar to po njenih zagotovilih ne bo oviralo izplačil.
