Z manj denarja bo treba pridelati več in bolje

Slovenija je zelo nezadovoljna s petodstotnim zmanjšanjem obsega sredstev za prihodnjo skupno kmetijsko politiko (SKP) v EU in v svežnju zakonodajnih predlogov SKP ne vidi obljubljene poenostavitve načrtovanja in izvajanja za države in kmete.

Končnega stališča do predloga zakonodajnega svežnja, ki ga je prvega junija objavila evropska komisija – ta obsega tri uredbe in vključuje tudi porazdelitev denarja po posameznih državah članicah –, na ministrstvu za kmetijstvo še niso pripravili, saj je obravnava predlogov na ravni EU šele na začetku. Je pa kmetijski minister vlade v odhajanju Dejan Židan podal prve ocene zakonodajnih predlogov, ki jih je predstavila slovenska predstavnica evropske komisije Branka Tome.



Po teh višina sredstev za SKP ne sledi številnim izzivom, pred katerimi je evropsko kmetijstvo. Posebno zaskrbljena je Slovenija zaradi znižanja sredstev za razvoj podeželja; zanjo se ta zmanjšujejo za kar 17 odstotkov glede na sedanjo finančno perspektivo. Slovenija je na zadnjem zasedanju sveta ministrov za kmetijstvo in ribištvo zato podprla skupno izjavo 23 držav s Francijo na čelu, ki se zavzemajo za zvišanje sredstev za SKP na sedanjo raven.

 

Še več birokracije?

Ključna novost reforme naj bi bila večja prožnost za države članice pri načrtovanju ukrepov, kar naj bi dosegli tudi z novim izvedbenim modelom in strateškim načrtovanjem. A kljub napovedim je še vedno veliko področij za države članice obveznih, ugotavlja Židan. Poleg tega so pravila za izvedbo strateških načrtov, na podlagi katerih bo vsaka država članica izbrala svojim potrebam ustrezajoče ukrepe iz nabora, ki ga predlaga EU, po oceni kmetijskega ministrstva preobsežna in preveč omejujoča. Predvideno je tudi zelo veliko izvedbenih in delegiranih aktov, kar lahko pomeni večjo obremenitev držav članic po eni strani, po drugi pa zamude pri pripravi in potrjevanju strateških načrtov. Tako ocenjujejo vse države, trdi Židan.

Na ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da se zavedajo večjih pričakovanj glede prispevka kmetijstva k varovanju okolja ter na področju podnebnih sprememb. Podpirajo predlog, da mora biti vsaj 30 odstotkov nacionalnih sredstev, dodeljenih za program razvoja podeželja, namenjenih okoljskim ukrepom, vendar se sprašujejo, ali bodo sredstva za SKP to sploh omogočala. Poleg tega so kritični do razširitve obveznih zahtev v okviru okoljskih ukrepov, saj dvomijo, da bo to povečalo sprejemljivost pri kmetih.

A vse te kritike je še mogoče izpostaviti na pogajanjih. Slovenija bo aktivna v skupini držav, ki zagovarjajo stališče, da novih ukrepov z manj denarja ni mogoče izvajati. Druga njena ključna prioriteta bo, da poenostavitev kmetijske politike ne bo razbremenila le administracije v Bruslju, ampak tudi v državah članicah. »Če nam bo to uspelo, bo nova politika v resnici prinesla poenostavitev in nov razvoj podeželja. Če ne, je reforma samo zavajanje,« je dejal minister v odhajanju.

Predstavnica evropske komisije Tometova verjame, da bo prihodnja SKP enostavnejša predvsem zato, ker EU ne bo več tako zanimalo, ali je posamezni upravičenec izpolnil individualni cilj, ampak, ali so cilji, ki so zapisani v strateškem načrtu države, izpolnjeni.