Z najjužnejšega slovenskega vrta letos manj sadja in zelenjave

Češnje pokajo, jagode gnijejo, pri jablanah pa se obeta povprečna letina dobre kakovosti.

Objavljeno
30. maj 2019 10.00
Posodobljeno
30. maj 2019 10.00
Jagode zaradi deževja napada gniloba. FOTO: Jure Eržen
»Letošnja sezona kaže na naravno katastrofo,« je dejala Patricija Pirnat iz kmetijske zadruge Agraria iz Primorske, od koder v slovenske trgovine in tržnice prihajajo prvo domače sadje in zelenjava. Deževje, še bolj pa nizke temperature znižujejo že tako nizko samooskrbo s temi pridelki.

Češnje so popokale, jagode (ki rastejo na prostem) gnijejo, škoda je skoraj 90-odstotna. Pridelava v rastlinjakih zamuja in bo manj kakovostna, saj ni sonca. »Plodovk ne sadimo prezgodaj, ponavadi začnemo 20. aprila s paradižniki, sledijo paprike, bučke, melancani, lubenice in melone. Paradižniki so še najmanj občutljivi, vsi drugi pridelki so pod vprašajem. Nekaterih kmetje sploh še niso posadili in vprašanje je, ali se bodo sploh odločili za to, saj so sadike, ki so bile vzgajane za zgodnejšo saditev, prestare,« je povedala vodja proizvodnje pri največjem odkupovalcu zelenjave v Sloveniji.
 

Suženjski paradižnik iz uvoza


Ta ima za zdaj dovolj proizvodnje le za trgovine na drobno, za veletrgovce ne. Njegovi pogodbeni pridelovalci imajo pod rastlinjaki le tri hektare od 250 hektarov površin. Razpisi za financiranje postavitve rastlinjakov so res ugodni, je prikimala Patricija Pirnat, a dokler država ne bo spremenila zakonodaje in omogočila enostavnejšega pridobivanja gradbenih dovoljenj, se število rastlinjakov ne bo povečalo. »Če tega ne bo storila, bomo čez pet let zelenjadarje na Primorskem lahko prešteli na prste ene roke,« je bila črnogleda sogovornica.

image
Zaradi pomanjkanja sonca rast zamuja tudi v rastinjakih.


Opozorila je tudi, da so nižje cene uvoženega sadja in zelenjave posledica suženjskih razmer, v katerih delajo kmetijski delavci v Italiji, Španiji in drugih državah, od koder uvozimo veliko pridelkov. »V Sloveniji si takšnih razmer ne želimo, zato naši pridelki ne morejo imeti tako nizkih cen. Je pa težko dobiti delavce, ki so pripravljeni delati na poljih,« je dodala.
 

Marelic se bomo najedli do sitega


Češnje zaradi dežja gnijejo in pokajo tudi v Goriških brdih, bo pa zato letos več marelic. »Lani je bil skoraj stoodstotni izpad, letos nas je narava nagradila,« je povedal predsednik Združenja sadjarjev Brda Radovan Jelina. Pri jablanah je pričakovati zmerno, povprečno letino dobre kakovosti. Zaradi dežja imajo sadjarji težave s škropljenjem, nekatere sorte bodo zaradi izmenične rodnosti (fuji, zlati delišes, elstar) letos slabše obrodile, je napovedal Stanislav Tojnko s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.

Zaradi moče vinske trte težje ščitijo pred škodljivci in boleznimi tudi vinogradniki, nizke temperature pa bodo prestavile trgatev v začetek septembra. Dobra plat hladnejšega vremena je, da vinska trta še ni začela cveteti, saj bi takšno vreme gotovo povzročilo izpad pridelka, je poudaril vodja vinogradništva v največji slovenski vinski kleti Jeruzalem Ormož Branimir Žličar.