Z novelo do učinkovitejših postopkov in zaščite žrtev

Učinkovitejši pregon bančnega in organiziranega kriminala; ustavna spornost nekaterih določb.
Objavljeno
26. marec 2019 19.11
Posodobljeno
26. marec 2019 19.48
Novela ZKP je bila usklajena z vrhovnim sodiščem, tožilstvom in policijo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Novela zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je danes dobila dovolj podpore med poslanci, ureja tudi položaj žrtev kaznivih dejanj, dopušča preiskave stanovanja ob nedosegljivosti lastnika in uvaja možnost uporabe lovilcev IMSI.

Kazenski postopki naj bi bili zaradi nekaterih sprememb učinkovitejši, obveljalo pa bo tudi nekaj novosti, ki po mnenju dela stroke in politike odpirajo več ustavnopravnih vprašanj.

Novela zakona v slovenski pravni red uvaja določbe evropske direktive o žrtvah kaznivih dejanj in določa, da bodo morali organi pregona izdelati oceno individualne ogroženosti žrtve in potrebe po njeni zaščiti ter obveznost zasledovanja čim večjega zmanjšanja stikov žrtev s storilcem.

Omogoča tudi snemanje otrok kot prič, da bi se izognili ponovnemu pričanju v nadaljnjem postopku in določa pogoje za preiskave odvetniških pisarn. Z natančnejšo ureditvijo hrambe gradiv iz uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pa želi preprečiti primere, kot se je zgodil v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi Farmacevtka.

Ukinitev tako imenovanih »bralnih vaj« oziroma zamudnega obveznega branja listin na glavnih obravnavah bo gotovo pripomoglo k večji učinkovitosti postopka, za olajšanje pregona bančnega kriminala pa novela prinaša določbo, ki bankam in hranilnicam omogoča, da ko se odločijo naznaniti kaznivo dejanje, skupaj z naznanilom posredujejo tudi nekatere zaupne podatke.

Precej pomislekov pa sproža možnost preiskave stanovanja ob nedosegljivosti lastnika, saj je kljub dopolnilu, po katerem je hišna preiskava dopustna, če jo bo izvajal preiskovalni sodnik, slišati opozorila, da so nekateri ukrepi premalo dorečeni in puščajo odprta vrata zlorabam.

image
Novela ZKP je bila usklajena z vrhovnim sodiščem, tožilstvom in policijo. FOTO: Leon Vidic/Delo


Odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar meni, da gre za nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti in zasebne lastnine, saj lahko policija v primerih nedosegljivosti lastnika stanovanja zavaruje prostore, ki jih želi pregledati, do prihoda lastnika in tako prepreči kontaminacijo ali uničenje dokazov. Tak ukrep zato ne zasleduje ustavno upravičenega cilja, meni odvetnik.

Pomisleke pri odvetnikih sproža tudi odločba o uporabi lovilcev IMSI ​oziroma navideznih baznih postaj, ki omogočajo prestrezanje komunikacije mobilnih telefonov, s čimer je ministrstvo za pravosodje pomagalo policiji, ki opozarja, da nima dovolj orodij za učinkovit pregon, predvsem storilcev organiziranega kriminala. Ob opozorilih na mogoče zlorabe na policiji zagotavljajo, da bodo lovilce uporabljali le za določanje, katero mobilno napravo uporablja osumljenec, ne pa za prisluškovanje po že uveljavljenih postopkih.
 

Podpora tožilstva


Vrhovno tožilstvo je predlog zakona podprlo že v razpravi na odboru za pravosodje z vidika pristojnosti in položaja organa kazenskega pregona zaradi, kot pojasnjujejo, strokovne primernosti predlaganih rešitev in dejstva, da so bila stališča in predlogi tožilcev pri tokratni pripravi zakona upoštevana precej bolj kot v prejšnjih predlogih. To posebno velja za posodobitev določb o posebnih preiskovalnih ukrepih, ki po mnenju vrhovnega državnega tožilstva morajo slediti razvoju informacijske tehnologije, enako velja za položaj žrtev kaznivih dejanj, ki jim novela zakona namenja posebno pozornost.

Tožilci podpirajo tudi številne druge izboljšave besedila, uskladitve z odločbami ustavnega sodišča in predloge, ki so podlaga za hitrejše uvajanje elektronske izmenjave podatkov med pristojnimi organi, in pri njihovem notranjem poslovanju.

»Predvsem na tem področju in pri dokončanju projekta nadomestitve sedanje sodne preiskave s tožilsko preiskavo, ob jamstveni funkciji preiskovalnih sodnikov, pričakujemo tudi nadaljnje ukrepe ministrstva, vlade in državnega zbora. Pri tem smo še naprej ves čas pripravljeni konstruktivno sodelovati zaradi izboljšanja podlag za naše delo in delo drugih organov v verigi kazenskega postopka.«