Veselje sindikatov, skrbi delodajalcev

Približno 70.000 zaposlenih se bo lahko z novim letom veselilo višje plače.
Objavljeno
07. november 2018 13.30
Posodobljeno
07. november 2018 16.54
Avgusta je bilo pri pravnih osebah, ki niso proračunski uporabniki, 29.786 zaposlenih z minimalno plačo oziroma 5,7 odstotka vseh. Največ jih je v trgovini na drobno, gradbeništvu, čiščenju, prometu, gostinstvu in pri posredovanju začasne delovne sile. Foto Matej Družnik
Barbara Hočevar, Nejc Gole
Barbara Hočevar, Nejc Gole
Ljubljana - Približno 70.000 zaposlenih se bo lahko z novim letom veselilo višje plače. Predvidoma se jim bo povečala tudi januarja 2020 in še enkrat januarja 2021. Za sindikate in najmanj plačane so to seveda razveseljive novice, gospodarstveniki in ekonomisti pa svarijo, da bi ti dvigi utegnili ponekod pomeniti tudi odpuščanja in da se rušijo plačna razmerja v podjetjih.

Levica je v parlamentarno obravnavo vložila predlog novele zakona o minimalni plači, pod katerega se je podpisalo 52 poslancev šestih koalicijskih strank in njihove zunajvladne partnerice. V noveli predlagajo, da se s 1. januarjem 2019 minimalna plača iz sedanjih 638 evrov neto dvigne na 667 evrov neto (886 evrov bruto), 1. januarja 2020 na 700 evrov neto (940 bruto), od 1. januarja 2021 pa naj bi se uveljavila formula, po kateri se bo minimalna plača avtomatično usklajevala tako, da bo vedno vsaj za 20 odstotkov presegala minimalne življenjske stroške. Danes bi to bilo 736 evrov.
Eno od bistveni določil predloga je tudi, da naj bi se iz minimalne plače izključili vsi dodatki, tudi za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost.

Lidija Jerkič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Že vrsto let opozarjamo na prenizko minimalno plačo ter na razkorak med njeno višino in minimalnimi življenjskimi stroški. Zato občuten dvig minimalne plače pozdravljamo. V Sloveniji si podjetja lahko privoščijo plačati delavca vsaj na nivoju minimalnih življenjskih stroškov. Menda je prišel čas, da tisti, ki ne zmore plačati minimalne plače, lahko zapre svojo dejavnosti.


»Nihče, ki dela 8 ur na dan, ne bo več životaril pod pragom tveganja revščine,« je napovedal koordinator Levice Luka Mesec. Po njegovih besedah se zaradi dviga plačna masa v nobeni panogi ne bo povečala za več kot odstotek ali dva, na proračun pa bo finančno nevtralen učinek, saj naj bi se z višjimi plačami nateklo več iz davkov in prispevkov.

»Minimalna plača mora zadostovati za dostojno preživetje in je prav, da se izboljšanje gospodarskih razmer in ena višjih gospodarskih rasti odrazi tudi v plačah najnižje plačanih delavcev. Dvig minimalne plače je razumen tudi zaradi dviga osnovnega minimalnega dohodka (socialne pomoči, op. a.) in ohranjanja razmerij oz. stimulacije za delo in zmanjševanja pasti neaktivnosti,« se strinja ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ksenija Klampfer. »Je pa vprašanje minimalne plače tudi vprašanje dialoga med socialnimi partnerji. Sem namreč velika zagovornica socialnega dialoga, zato si bom prizadevala, da se predlog zakona v najkrajšem času uvrsti na sejo Ekonomsko socialnega sveta. Socialnim partnerjem je namreč treba dati možnost, da predstavijo svoje poglede in upam, da bomo lahko nato njihovo sporočilo predlagateljem prenesli na način, da bodo slišani, pa tudi, kjer bo le možno, upoštevani,« je še dodala. Ni prav verjetno, da bo pri tem zelo uspešna.

»Gre za poslanski zakon, ki ima legitimnost volivcev in celotne koalicije,« na pomisleke o neusklajenosti s socialnimi partnerji odgovarja Luka Mesec, ki sicer nima zadržkov do razprave na ravni ESS.
 

Največ v trgovini, gradbeništvu, čiščenju


Avgusta je bilo pri pravnih osebah, ki niso proračunski uporabniki, 29.786 zaposlenih z minimalno plačo oziroma 5,7 odstotka vseh. Največ jih je v trgovini na drobno, gradbeništvu, čiščenju, prometu, gostinstvu in pri posredovanju začasne delovne sile.
Za delovnointenzivna podjetja je ta predlog popolnoma nesprejemljiv, ker ne gre le za dvig minimalne plače dvakrat po 4,5 odstotka. Zaradi izvzetja dodatka za minulo delo iz minimalne plače, se bodo plače pri nekaterih zaposlenih lahko povečale za 30 odstotkov. Če nekdo dela 40 let, ima namreč 20 odstotkov dodatka na minulo delo, opozarja direktor proizvajalca oken in vrat Inlesa Andrej Mate: »V delovnointenzivnih panogah, kot je lesarstvo, bo prišlo do uravnilovke v plačah. Ta dvig je na nek način diskriminatoren do mlajših delavcev, ker bodo največ pridobili najnižje plačani starejši.«

Tak ukrep je zelo nespameten in brez ekonomske osnove, samo zaradi političnega kupčkanja, še dodaja. Že doslej je minimalna plača v Sloveniji v vrhu EU glede na povprečno plačo. V GZS navajajo, da je v EU povprečna višina minimalne plače pri 43 odstotkih povprečne plače, v Sloveniji pa nad 52 odstotki.

Igor Antauer, združenja delodajalcev obrti in podjetnikov
Nisem proti utemeljenemu in preverjenem dvigu minimalne plače, moti me način sprejemanja. Namesto socialnega dogovora na ekonomsko-socialnem svetu je zdaj delodajalska stran postavljena pred dejstvo. Delodajalci smo zgroženi, kako lahko pride do podpisov podpore zakonu brez resne ekonomske utemeljitve, kar kaže na nestrokovnost in pogojna na neodgovornost do državljanov.


Na gospodarski zbornici opozarjajo še na plačno uravnilovko v podjetjih. Povprečna bruto plača se je od leta 2010 do danes povišala za 11 odstotkov, minimalna plača pa za 41 odstotkov. Cene so se v tem obdobju povečale za manj kot desetino, torej se je kupna moč minimalne plače povečala za 30 odstotkov, precej bolj kot pri prejemnikih povprečne plače, kjer se je za odstotek, navajajo na GZS. Ob tem poudarjajo, da bi v Sloveniji morali povečati produktivnost, ki se je od leta 2010 povečala za 20 odstotkov, medtem ko minimalna plača še enkrat več.
 

Odpuščanje zaposlenih


Poleg tega je dvig minimalne plače v nepraven času. Gospodarski cikel se je namreč že obrnil navzdol, opozarja Andrej Mate: »Ne pričakujem hitrega obrata kot leta 2008, ampak postopno zmanjševanje gospodarske rasti, kar se že dogaja, in nato recesijo. Čeprav sindikati in politiki tega ne priznajo, bodo podjetja zagotovo, tudi zaradi nesorazmernega dviga plač, odpuščala zaposlene.«

Če bo nastopila recesija, pa je zdaj zelo slab čas za zvišanje minimalne plače, opozarja Janez Malačič, zunanji sodelavec ljubljanske ekonomske fakultete: »To gotovo ne bo dobro za slovensko gospodarstvo, da bi lažje preživelo recesijo. Težje jo bo.«

Empirične raziskave kažejo, da bo zaradi dviga minimalne plače del delavcev z nizkimi kvalifikacijami, ki težje dobijo zaposlitev, ostal brez dela, še pravi profesor Janez Malačič: »Tisti, ki obdržijo zaposlitev, so na boljšem. Hkrati pa določeno število izgubi delo, ker jih delodajalci ne morejo obdržati.«

S tem velikim dvigom, če bo minulo delo izvzeto, bo Slovenija popolnoma nekonkurenčna pri ceni dela, saj je delo že zdaj nadpovprečno obdavčeno. Z dvigom minimalne plače se namreč povišajo tudi prispevki, dodaja Mate.

Janez Malačič, zunanji sodelavec ekonomske fakultete
Prejšnja ministrica je večkrat sklicala sestanek z ekonomisti, ki se s tem ukvarjamo. Na teh je bilo izpostavljeno, da raziskave kažejo, da določen del zaposlenih z dvigom minimalne plače izgubi službo. Glede na stranko, iz katere je, je potem vedno predlagala višji predlog, kot smo se tam dogovarjali. Sedanji predlog pa je še višji.


Prispevki pri nizkih plačah se bodo sicer prihodnje leto zvišali ne glede na minimalno plačo. Pokojninska zakonodaja namreč določa, da se minimalna osnova za izračun prispevkov obračuna od deleža povprečne plače. Ta letos znaša 56 odstotkov lanske povprečne plače, prihodnje leto se zviša na 58 odstotkov letošnje povprečne plače in leta 2020 na 60 odstotkov povprečne plače. Poleg tega se osnova za izračun prispevkov zvišuje tudi zaradi višanja povprečne plače, to bo dodatno povečala tudi višja minimalna plača.

Minimalna osnova za izračun prispevkov bo tako prihodnje leto okoli 935 evrov bruto, kar prinaša, ob upoštevanju dejanske vrednosti splošne dohodninske olajšave 698 evrov neto izplačila. Strošek dela pri najnižji osnovi bo prihodnje leto višji za okoli 65 evrov. Od tega bo 35 evrov prejel delavec, skoraj 30 evrov pa bo šlo v državni proračun. Davčno breme, ki zdaj znaša 35 odstotkov stroška dela, se bo prihodnje leto zvišalo za okoli odstotno točko.