Z novimi pravili bodo poskušali čim bolj zamejiti konflikt interesov
Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij upravlja civilna družba in tako bo tudi po prevetritvi zakonodaje, napoveduje Vladimir Kukavica.
Odpri galerijo
Direktor Fiha Vladimir Kukavica pravi, da mora fundacija imeti stabilnejše financiranje, saj imajo enkrat na voljo 16, drugič pa 22 milijonov evrov. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Pogosto so uporabniki, ki denar prejemajo od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), tudi njeni odločevalci. Popoldne pred kamerami razlagajo, kako niso prejeli dovolj sredstev, naslednje jutro pa odločajo, kam ta sploh gredo, dvojno vlogo in z njo povezan konflikt interesov opisuje direktor Fiha Vladimir Kukavica.
Pri tem delu so pritiski neizogibni in vsakodnevni, a je bil nanje pripravljen, še preden je junija prevzel vodenje fundacije, ki ima v javnosti precej skrhano podobo. Proti njemu ni manjkalo niti očitkov, da bo nenaklonjen invalidskim organizacijam, saj kot predstavnik države sedi tudi v nadzornem svetu Loterije Slovenije, katere 40-odstotni lastnik je Fiho. Ker ima pred seboj cilj – večjo transparentnost poslovanja te organizacije, ki letos razpolaga z 19 milijoni evrov –, jih odpravlja z levo roko.
Trenutno je vpet v pripravo krovne zakonodaje, na podlagi katere fundacija deluje in o kateri so vsi enotni, da jo je načel zob časa.
Če hočemo spremeniti stvari, moramo biti odkriti. Ocenjujem, da se v 20 letih, kolikor letos fundacija praznuje, ni pogovarjalo dovolj odkrito. Predvsem uporabniki, ki jim je namenjena in ki bi od nje morali imeti največ koristi, so bili marsikdaj prikrajšani za informacije.
Čas je, da rečemo bobu bob: fundacija je dobra, njena sredstva so namenjena končnim uporabnikom – invalidom ter drugim prikrajšanim marginalnim skupinam.
KPK že od leta 2010 vodi postopke, povezane s Fihom. Tedaj je zahtevala, da fundacija izdela načrt integritete, Fiho se je temu uprl in sprožil upravni spor. Zadeva je romala na vrhovno sodišče, kjer je spor izgubil. Sklep o nadzoru so sprejeli ravno zaradi očitkov zadnjih let, da fundacija denarja ne deli dovolj transparentno. Enako menim sam in navsezadnje tudi upravno sodišče v 13 odločbah, kjer je na podlagi tožb naših uporabnikov ugotovilo, da sredstva deli arbitrarno.
Odločbe, s katerimi razporejamo sredstva, niso dovolj obrazložene, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Verjamem, da bo nadzor pripomogel k temu, da bo fundacija jutri delovala bolj transparentno in na bolj dorečenih pravnih temeljih.
Merila so se gradila 20 let, a v tem času svetu fundacije ni uspelo sprejeti tako natančnih meril, da bi bilo razdeljevanje dovolj transparentno. V nekaterih delih so tako splošna, da lahko posamezni odločevalci s svojim subjektivnim mnenjem bistveno vplivajo nanj. Tako sta lani, denimo, dve organizaciji, ki zastopata podobno invalidnost, prejeli povsem različne zneske za enako storitev. Ena 500 evrov na osebo, druga 150. In to ni osamljen primer.
Drži. Fundacijo upravlja civilna družba in prav je tako. V svetu je 23 članov, po deset na predlog invalidskih in humanitarnih organizacij ter trije predstavniki vlade. Svet je tako večinoma sestavljen iz prejemnikov sredstev in hkrati tudi odloča o njihovi razporeditvi.
Konfliktu interesov se ne da izogniti, zato je toliko pomembneje, da so pravila, ki jih sprejema svet, dovolj natančna, konkretna, jasna, nedvoumna, da ta konflikt čim bolj izničimo.
Gre za že četrti poskus, da posodobimo pravni okvir za delovanje fundacije, saj se ta med drugim preveč naslanja na zakon o ustanovah, ki je eden najstarejših predpisov ter zato tudi nedorečen in nekonsistenten.
Delovna skupina je letos začela delo in dogovorili smo se, da dokler ne pridemo do čim širše usklajenega osnutka, velja načelo molčečnosti. Verjamem, da ga bomo do poletja spravili v javno obravnavo.
Svet bo moral sprejeti nova pravila o delovanju fundacije in o razdeljevanju sredstev. Prepričan sem, da podpora bo, saj večina uporabnikov ugotavlja, da je treba storiti korak naprej. Lani poskus spremembe aktov, ki zahteva dvetretjinsko večino, žal ni uspel, a verjamem, da bo zdaj drugače.
Tudi računsko sodišče je v reviziji za 2014 in 2015 ugotovilo nepravilnosti in izdalo mnenje s pridržkom. Prav zaradi pomanjkljivega okvirja svetu Fiha teh priporočil ni uspelo vključiti v svoje akte.
Če bo fundacija imela vire, podprte z načeli 3S – stabilnostjo, sistemskostjo in stalnostjo, bo lahko uresničevala svoje poslanstvo. Od vseh prirediteljev iger na srečo prejema koncesijsko dajatev, pri loteriji, katere 40-odstotna lastnica je, pa še dividende.
Potrebovali bi še en vir, da bi bilo financiranje stabilno, saj zdaj niha tudi do 30 odstotkov. Enkrat imamo na voljo 16, drugič 22 milijonov evrov. Ideje, kako zagotoviti stabilnost, sem že predstavil kabinetu predsednika vlade in ministrici za delo, a je treba počakati še evalvacijo predlogov preostalih vpletenih deležnikov.
Pri tem delu so pritiski neizogibni in vsakodnevni, a je bil nanje pripravljen, še preden je junija prevzel vodenje fundacije, ki ima v javnosti precej skrhano podobo. Proti njemu ni manjkalo niti očitkov, da bo nenaklonjen invalidskim organizacijam, saj kot predstavnik države sedi tudi v nadzornem svetu Loterije Slovenije, katere 40-odstotni lastnik je Fiho. Ker ima pred seboj cilj – večjo transparentnost poslovanja te organizacije, ki letos razpolaga z 19 milijoni evrov –, jih odpravlja z levo roko.
Trenutno je vpet v pripravo krovne zakonodaje, na podlagi katere fundacija deluje in o kateri so vsi enotni, da jo je načel zob časa.
Marsikoga preseneča, da odkrito govorite o zaušnicah, ki jih je Fiho dobil od upravnega in računskega sodišča.
Če hočemo spremeniti stvari, moramo biti odkriti. Ocenjujem, da se v 20 letih, kolikor letos fundacija praznuje, ni pogovarjalo dovolj odkrito. Predvsem uporabniki, ki jim je namenjena in ki bi od nje morali imeti največ koristi, so bili marsikdaj prikrajšani za informacije.
»Lani sta, denimo, dve organizaciji, ki zastopata podobno invalidnost, prejeli povsem različne zneske za enako storitev. Ena 500 evrov na osebo, druga 150. In to ni osamljen primer.«
Čas je, da rečemo bobu bob: fundacija je dobra, njena sredstva so namenjena končnim uporabnikom – invalidom ter drugim prikrajšanim marginalnim skupinam.
Kako komentirate odločitev KPK, da opravi nadzor poslovanja zadnjih let?
KPK že od leta 2010 vodi postopke, povezane s Fihom. Tedaj je zahtevala, da fundacija izdela načrt integritete, Fiho se je temu uprl in sprožil upravni spor. Zadeva je romala na vrhovno sodišče, kjer je spor izgubil. Sklep o nadzoru so sprejeli ravno zaradi očitkov zadnjih let, da fundacija denarja ne deli dovolj transparentno. Enako menim sam in navsezadnje tudi upravno sodišče v 13 odločbah, kjer je na podlagi tožb naših uporabnikov ugotovilo, da sredstva deli arbitrarno.
Odločbe, s katerimi razporejamo sredstva, niso dovolj obrazložene, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Verjamem, da bo nadzor pripomogel k temu, da bo fundacija jutri delovala bolj transparentno in na bolj dorečenih pravnih temeljih.
Kako delite sredstva?
Merila so se gradila 20 let, a v tem času svetu fundacije ni uspelo sprejeti tako natančnih meril, da bi bilo razdeljevanje dovolj transparentno. V nekaterih delih so tako splošna, da lahko posamezni odločevalci s svojim subjektivnim mnenjem bistveno vplivajo nanj. Tako sta lani, denimo, dve organizaciji, ki zastopata podobno invalidnost, prejeli povsem različne zneske za enako storitev. Ena 500 evrov na osebo, druga 150. In to ni osamljen primer.
Čeprav organizacije same sebi delijo denar in ta proces nato še nadzirajo.
Drži. Fundacijo upravlja civilna družba in prav je tako. V svetu je 23 članov, po deset na predlog invalidskih in humanitarnih organizacij ter trije predstavniki vlade. Svet je tako večinoma sestavljen iz prejemnikov sredstev in hkrati tudi odloča o njihovi razporeditvi.
Konfliktu interesov se ne da izogniti, zato je toliko pomembneje, da so pravila, ki jih sprejema svet, dovolj natančna, konkretna, jasna, nedvoumna, da ta konflikt čim bolj izničimo.
V pripravi so spremembe zakona.
Gre za že četrti poskus, da posodobimo pravni okvir za delovanje fundacije, saj se ta med drugim preveč naslanja na zakon o ustanovah, ki je eden najstarejših predpisov ter zato tudi nedorečen in nekonsistenten.
Delovna skupina je letos začela delo in dogovorili smo se, da dokler ne pridemo do čim širše usklajenega osnutka, velja načelo molčečnosti. Verjamem, da ga bomo do poletja spravili v javno obravnavo.
Ko bo zakon pod streho, vas čaka sprememba internih aktov. Bo v hiši volja za to?
Svet bo moral sprejeti nova pravila o delovanju fundacije in o razdeljevanju sredstev. Prepričan sem, da podpora bo, saj večina uporabnikov ugotavlja, da je treba storiti korak naprej. Lani poskus spremembe aktov, ki zahteva dvetretjinsko večino, žal ni uspel, a verjamem, da bo zdaj drugače.
Tudi računsko sodišče je v reviziji za 2014 in 2015 ugotovilo nepravilnosti in izdalo mnenje s pridržkom. Prav zaradi pomanjkljivega okvirja svetu Fiha teh priporočil ni uspelo vključiti v svoje akte.
Kako sicer vidite financiranje Fiha in njegovo odvisnost od loterije?
Če bo fundacija imela vire, podprte z načeli 3S – stabilnostjo, sistemskostjo in stalnostjo, bo lahko uresničevala svoje poslanstvo. Od vseh prirediteljev iger na srečo prejema koncesijsko dajatev, pri loteriji, katere 40-odstotna lastnica je, pa še dividende.
Potrebovali bi še en vir, da bi bilo financiranje stabilno, saj zdaj niha tudi do 30 odstotkov. Enkrat imamo na voljo 16, drugič 22 milijonov evrov. Ideje, kako zagotoviti stabilnost, sem že predstavil kabinetu predsednika vlade in ministrici za delo, a je treba počakati še evalvacijo predlogov preostalih vpletenih deležnikov.
