Z novo progo bo država privarčevala

Kočevje, Novo mesto – Za nadaljnji razvoj Jugovzhodne regije sta ključna prometna projekta: cesta na tretji razvojni osi od dolenjske avtoceste do Bele krajine in nadaljevanje obnove dobrih 12 kilometrov proge od Lipovca do Kočevja.

S projektom obnove železniške povezave se je danes seznanil predsednik vlade Miro Cerar, ki je z infrastrukturnim ministrom Petrom Gašperšičem začel dvodnevni obisk v regiji.

Direkcija za infrastrukturo je kot najugodnejšega izvajalca izbrala podjetje Kolektor Koling, ki bo tovorni in potniški promet predvidoma v letu 2018 pripeljal v Kočevje. Gradnja, ki bo stala 14,8 milijona evrov, bo stekla v prihodnjih dneh. Država je doslej potrebovala osem let za obnovo proge od Grosuplja do Lipovca. V okviru druge faze bo treba prenoviti postajo v Kočevju, postajališče Stara Cerkev ter zgraditi perone in nakladalne klančine na postajah Dobrepolje, Ribnica in Kočevje, v tretji, ki bo stala še dobrih 19 milijonov, pa sta predvideni zamenjava in posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na celotnem 48- kilometrskem odseku. »Denar je zagotovljen, proga bo nared čez 1,5 leta,« je bil včeraj odločen Cerar.

Potni stroški naložbo odplačajo v desetih letih

Kočevski župan Vladimir Prebilič je za Delo znova opozoril, da je železniška povezava zelo pomembna zaradi gospodarskega razvoja območja. Več kakor 200 gospodarskih subjektov, ki so izrazito izvozno naravnani, namreč proizvede 220.000 ton izdelkov na leto. Ker ni železnice, jih vozijo po cestah, zaradi česar imajo podjetja za petino višje prevozne stroške. »Izračunali smo, da bi železniška povezava podjetnikom znižala stroške za 13,5 milijona evrov, ki bi jih namesto za drage cestne prevoze lahko investirali v nova delovna mesta in širitev proizvodnih zmogljivosti,« je dejal Prebilič. Poleg tega se z avti iz občin Kočevje, Osilnica in Kostel vozi v Ljubljano v službo 1257 ljudi, od katerih je 40 odstotkov zaposlenih v državnem sektorju. Če bi se imeli možnost voziti z vlakom, pravi Prebilič, bi vsak dan napolnili tri vlakovne kompozicije, država pa bi na račun nižjih stroškov prevoza pri vsakem zaposlenem privarčevala približno 100 evrov na mesec. Na letni ravni okoli 900.000 evrov, kar pomeni, da bi se državi samo s tem povrnila naložba v železnico v desetih letih. V kočevski občini ugotavljajo, da bi v tem trenutku s ceste na železnico prešlo 165 tovornjakov na dan, kar bi pomembno razbremenilo cesto smrti od Kočevja do Ljubljane, kjer so od leta 2005 do predlani zabeležili kar 1300 prometnih nesreč; 121 s težkimi telesnimi poškodbami in 17 s smrtnim izidom. Po besedah Prebiliča je AMZS stroške nesreč ocenil na 87 milijonov evrov. »To vse so argumenti, ki govorijo, da čimprej potrebujemo železniško progo,« je rekel Prebilič.

Prvi del ceste šele 2021

Dars je maja lani prevzel vse aktivnosti za gradnjo prvega odseka južnega dela tretje razvojne osi od dolenjske avtoceste do družbe Revoz. Projektna dokumentacija za prometnico bo menda nared v prihodnjem letu, ko bodo začeli pridobivati tudi zemljišče, leta 2018 pa je predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje.

Prometnica v dolžini 5,3 kilometra bo po načrtih zgrajena v letu 2021 in bo stala 110 milijonov evrov, pri čemer bo dobrih 39 milijonov evrov zagotovila EU. Za odsek Revoz–Maline vključno s predorom pod Gorjanci je gradnja predvidena po letu 2021, za odsek Maline–Metlika pa potekajo zadnja usklajevanja z nosilci urejanja prostora, pri čemer je sprejetje državnega prostorskega načrta predvideno v začetku leta 2017, so včeraj sporočili z Darsa.