Z rojstvom dveh preiskovalnih komisij slovo od starega leta

Volitve so vanj prinesle dve dodatni stranki. Drugo polovico je zaznamovala Levica, ki je z eno nogo v opoziciji in z drugo v koaliciji.

Objavljeno
20. december 2018 12.00
Posodobljeno
20. december 2018 12.02
Tri tedne po volitvah se je oblikoval osmi sklic državnega zbora. Začasno so za prvega med enakimi izbrali Mateja Tonina iz NSi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Z glasovanji in ustanovitvama dveh parlamentarnih preiskovalk poslanci danes zaključujejo delo v letošnjem letu. Tega so zaznamovale junijske parlamentarne volitve, ki so korenito premešale karte. Vsem poslanskim skupinam iz prejšnjega mandata se je resda uspelo uvrstiti v hram demokracije, a nekatere so se prepolovile, medtem ko je veliki met uspel novinki, Listi Marjana Šarca, povratek po dveh mandatih suše pa Jelinčičevi SNS.

Konec mandata prejšnjega sklica je minil v znamenju inflacije zakonov.

Poslansko skupino SMC sta zapustila dva poslanca, NSi eden.

V obeh sklicih približno enako poslanskih vprašanj.


Luč sveta bosta danes ugledali preiskovalni komisiji, prvo, o politični odgovornosti zaradi sumov vplivanja na domnevno pranje denarja v NKBM in nezakonitega financiranja stranke SDS, bodo ustanovili na predlog LMŠ, drugo, o izvajanju programa otroške kardiologije ter nezakonitih nakupih medicinske opreme, predlaga SDS. Prav tako ponovno predlagajo financiranje zasebnih šol, kakor ga je ustavno sodišče zapovedalo pred štirimi leti, od glasovanja pa bo odvisno, ali si bo premier Marjan Šarec nakopal ustavno obtožbo.


Pred Cerarjevim odstopom izobilje predlogov


Leto sta zaznamovala dva različna sklica državnega zbora in spreminjanje moči v njem. Največja skupina SMC, ki je še v prvi tretjini leta obvladovala 36 sedežev, je na volitvah doživela hud udarec, saj je izgubila tri četrtine svojih poslancev. Marca je odstopil tedanji premier Miro Cerar, njen predsednik, a še preden je najavil svoj odhod, so se poslanci, zlasti iz njegovih vrst, začeli zavedati, da se mandat približuje koncu in so zato vlagali zakone po tekočem traku, brez strankarskih usklajevanj. Matjaž Han (SD) je situacijo orisal z besedami: »Ne da jih ne morem brati, zakonov, ki se vlagajo, tiskati ne morem sproti.«

image
Branko Zorman je SMC zapustil potem, ko je odrekla podporo njegovemu zakonu o igrah na srečo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Aprila sta zaradi notranjih pretresov iz SMC pobegnila poslanca Branko Zorman in Bojan Krajnc, NSi je zapustil Zvonko Lah. Državni zbor je v sedmem sklicu, torej do 22. junija, ko je bil oblikovan nov, opravil po ducat rednih in izrednih sej, sprejel 20 zakonov in 31 zakonov o dopolnitvah. Od 431 poslanskih vprašanj, jih je bilo 223 namenjenih vladi. Med strankami je bila najbolj vedoželjna SDS z 187 vprašanji, z 117 je sledila Levica.
 

Podpredsednik SMC izključen iz stranke


image
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han in poslanec Milan Brglez sta avgusta najavila Brglezov prestop v SD. FOTO: Matej Družnik/Delo
Po volitvah so iz SMC izključili nekdanjega predsednika državnega zbora Milana Brgleza, ker se je na to mesto želel zavihteti vnovič, nato se je priključil SD, ki je na volitvah podvojila svoj rezultat, prav tako Levica. Volivci pa niso prizanesli Desusu, ki se je prepolovil na pet poslancev, dolgoletni predsednik Karl Erjavec pa je celo ostal brez mesta v DZ. Enako Alenka Bratušek, čeprav je njena stranka osvojila pet sedežev.

Na novo se je v državni zbor uvrstila Listo Marjana Šarca s 13 poslanci. Sestava opozicije je ostala podobna, v njej sta poleg povratnice SNS še SDS in NSi, medtem ko je SAB, njena poslanska skupina je v prejšnjem mandatu razpadla, danes na koalicijski strani.

image
Stranka Levica še vedno ni podpisala protokola o sodelovanju s koalicijo, a se ga za zdaj obe strani držita. Svoj posebni projekt - dvig minimalne plače je s koalicijsko pomočjo uspešno speljala. FOTO: Leon Vidic/Delo


Poseben položaj uživa Levica, ki je zase opozicijska, za ostale opozicijske stranke pa koalicijska stranka, ki s Šarčevim peterčkom formalno ni podpisala sporazuma, a se ga vseeno vsi držijo.
 

Tonin začasno na vrhu


image
Matej Tonin je državni zbor vodil najkrajši čas od vseh predsednikov. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Zaradi počasnega dogovarjanja o sodelovanju v vladi – zmagovalcu volitev SDS Janezu Janši so vse stranke, z izjemo NSI in SNS, obrnile hrbet – so poslanci izvolili svoje začasno vodstvo. Zedinili so se pri Mateju Toninu (NSi), ki je prejel rekordnih 80 glasov. Od položaja se je moral posloviti 23. avgusta, ko je zadišalo po novi koaliciji, za njegovega naslednika pa so potrdili prvaka SD Dejana Židana.

Ker bivši premier Cerar naslednika nekaj časa ni imel, je opravljal tudi poslansko funkcijo, zato so nekateri v hkratnem opravljanju izvršilne in zakonodajne funkcije videli dilemo, vendar se je razrešila 17. avgusta s Šarčevo izvolitvijo. V novem sklicu se je zvrstilo 17 izrednih in pet rednih sej, zadnja letos se končuje danes. Poslanci so v tem času postavili 400 vprašanj, vladi je bila namenjena tretjina, največ vprašanj sta prispevali SDS (143) in Levica (132).

Celotno parlamentarno leto je minilo brez interpelacij in nezaupnic.