Z večjim posluhom za argumente SDS
V parlamentarno proceduro zakonodajni predlog previdoma oktobra.
Odpri galerijo
Prednostni glas ni realna možnost, pač pa je bistveno bolj realna rešitev prilagoditev velikosti volilnih okrajev, pravi minister za javno upravo Boštjan Koritnik.
Ljubljana – Bolj kot ukinitev volilnih okrajev je realno njihovo preoblikovanje, je po vnovičnem posvetu ustavnih pravnikov in parlamentarnih strank napovedal minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki bo pri pripravi sprememb, kot kaže, bolj naklonjen argumentom SDS, kot je bil njegov predhodnik in zdaj poslanec LMŠ Rudi Medved. Ta kot minister za javno upravo ni želel opraviti simulacije, ki bi dopuščala do 40-odstotno odstopanje volilnih okrajev, saj je menil, da s tem ne bi zadostiti odločbi ustavnega sodišča.
Medtem ko minister Boštjan Koritnik meni, da se velikosti volilnih okrajev morda daje prevelik pomen, saj je pri preoblikovanju volilnih okrajev poleg števila prebivalcev treba upoštevati tudi druga merila. »Če so merila in argumenti, da se zaradi geografske zaokroženosti ali zgodovinske povezave razmerje v velikosti okrajev dvigne na ena proti tri oziroma na 50-odstotno, je tudi to lahko sprejemljivo,« je povedal Koritnik, ki pričakuje, da bo predlog sprememb volilne zakonodaje po koncu parlamentarnih počitnic predstavili poslancem in bi ga v parlamentarni postopek lahko vložili v začetku oktobra.
Če bodo med počitnicami, ko bodo pripravljali rešitve, ugotovili, da je smiselno poslancem predložiti dva predloga, ker bi to pomenilo večjo verjetnost za uresničitev ustavne odločbe, pa bodo storili tudi to, je še napovedal in dodal, da verjame, da bodo z državotvorno držo vseh strank do 21. decembra lahko uresničili ustavno odločbo. Za preoblikovanje volilnih okrajev je potrebna navadna večina, kar pomeni, da bi koalicija lahko spremembe izpeljala tudi sama.
Medtem ko minister Boštjan Koritnik meni, da se velikosti volilnih okrajev morda daje prevelik pomen, saj je pri preoblikovanju volilnih okrajev poleg števila prebivalcev treba upoštevati tudi druga merila. »Če so merila in argumenti, da se zaradi geografske zaokroženosti ali zgodovinske povezave razmerje v velikosti okrajev dvigne na ena proti tri oziroma na 50-odstotno, je tudi to lahko sprejemljivo,« je povedal Koritnik, ki pričakuje, da bo predlog sprememb volilne zakonodaje po koncu parlamentarnih počitnic predstavili poslancem in bi ga v parlamentarni postopek lahko vložili v začetku oktobra.
Če bodo med počitnicami, ko bodo pripravljali rešitve, ugotovili, da je smiselno poslancem predložiti dva predloga, ker bi to pomenilo večjo verjetnost za uresničitev ustavne odločbe, pa bodo storili tudi to, je še napovedal in dodal, da verjame, da bodo z državotvorno držo vseh strank do 21. decembra lahko uresničili ustavno odločbo. Za preoblikovanje volilnih okrajev je potrebna navadna večina, kar pomeni, da bi koalicija lahko spremembe izpeljala tudi sama.
