
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Dolge čakalne vrste pred zdravstveno postajo v Borovnici so nedopustne, se je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki opravlja tekoče posle, odzvala na prizore, ko je več sto ljudi, nekateri tudi vso noč, čakali, da so se lahko vpisali pri novi družinski zdravnici. Kot problematično vidi organizacijo in komunikacijo zdravstvenega doma. Zakaj ni sistemske ureditve?
Na leto se menja vsaj 80 zdravnikov, pa v številnih občinah to uredijo tako, da ljudem ni treba čakati v vrsti. Kar se je v sredo dogajalo v Borovnici, je neprimerno in nedopustno, je komentirala ministrica. V občini se je namreč upokojila zdravnica s koncesijo, vrhniški zdravstveni dom, pod katerega spada borovniška zdravstvena postaja, je zaposlil novo zdravnico, ta pa je v sredo ob sedmih zjutraj začela vpisovati paciente.
Najbolj vztrajni so pred vrata postaje prišli že ponoči, ob 2. in 3. uri. Ljudje vseh starosti so se zgražali predvsem nad tem, kako je mogoče, da morajo leta 2026, ob vseh tehnoloških rešitvah, ki jih premoremo, stati v vrsti. Postopek je neprijeten in ponižujoč za paciente, opozarja zastopnik pacientovih pravic Marjan Šušelj.
V preteklosti je bilo podobne prizore videti v še nekaterih zdravstvenih domovih, denimo bežigrajskim v Ljubljani ali v Slovenski Bistrici. »Naloga vsakega direktorja je, da zagotovi, da organizacija poteka tekoče in ne v škodo pacientov. Če bi bilo tako vsakič, ko se zdravnik zamenja, bi imeli velikokrat čakalne vrste pred zdravstvenimi domovi. Imamo dobre prakse v številnih zdravstvenih domovih, kjer teh čakalnih vrst ob menjavi zdravnikov ni,« je še bila kritična aktualna ministrica, ki meni, da bi se lahko zgledovali po dobrih praksah v občinah, kjer teh problemov nimajo, in da obstaja več rešitev.
Lahko bi pomagali sistemski ukrepi, za katere pa je treba spremeniti dva zakona. Na ministrstvu se, po besedah Valentine Prevolnik Rupel, zavzemajo za možnosti, da bi vse paciente, opredeljene pri odhajajočem zdravniku, samodejno prenesli na novega, pri čemer bi vsak imel možnost, da se naknadno izpiše, s čimer bi posamezniku še vedno omogočili zakonsko predvideno prosto izbiro.
»Vendar je zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju trenutno zablokiran zaradi pritožbe na ustavno sodišče, tako da te rešitve ni mogoče sprejeti v kratkem, poleg tega pa je treba dikcijo spremeniti tudi v zakonu o pacientovih pravicah,« je pojasnila.
Samo od sebe se postavlja vprašanje, zakaj odhajajoča vlada v ureditev ni posegla že prej, saj je imela vendarle štiri leta časa za to, poznavalci sistema pa so kritični tudi do poenostavljanja problema – avtomatičen prepis od odhajajočega zdravnika k novemu bi bil možen le pri tistih družinskih zdravnikih, ki ne presegajo aktualnega glavarinskega količnika. Številni starejši družinski zdravniki imajo namreč opredeljenih več pacientov, kot predvideva glavarinski količnik iz časa ministrovanja Milojke Kolar Celarc, in niti ni možno, da bi preselili vse kartoteke.

Manj plačil po realizaciji
Vlada, ki opravlja tekoče posle, je sprejela 4,2 milijarde evrov vredno uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja in obsegu sredstev za letošnje leto, ki že nekaj let nadomešča splošni dogovor med zdravstveno blagajno in izvajalci. Letošnja uredba temelji na lanski, a vseeno prinaša nekaj novosti.
Med drugim spreminjajo plačevanje prvih specialističnih pregledov. Spodbude za izvajanje prvih pregledov so, po besedah Valentine Prevolnik Rupel, delovale, saj se je, kljub temu, da se je število pacientov v sistemu povečalo za 15 odstotkov, število nedopustno čakajočih na prve preglede zmanjšalo za 7,6 odstotka. Sistem pa naj bi optimizirali s tem, da bodo po novem sredstva od izvajalcev, ki ne bodo dosegli minimalnega števila prvih pregledov, preusmerili k tistim, ki plan presegajo, dodatek na ceno prvega pregleda pa ne more biti višji od 20 odstotkov osnovne cene.
Zmanjšali bodo število programov, plačanih po realizaciji. Uvajajo pa nove programe za investicije iz leta 2025 in še nekatere druge, kot so specialističnobolnišnična dejavnost klinične prehrane, nadzorovana zdravstvena obravnava v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov, spreminjajo plačevanje timov za paliativno oskrbo odraslih in otrok, od julija bodo dodatno financirali tako imenovane bele plombe za starejše od 26 let, finanicarno bo cepljenje dojenčkov proti respiratornim sincicijskim virusom.
Prenavljajo preventivni program Zora. Širitve in boljša vrednotenja znašajo 20,6 milijona evrov, z zamejitvijo plačil naj bi prihranili 63 milijonov evrov, dodatne prihranke v višini 35,4 milijona evrov pa naj bi prineslo enoodstotno znižanje cen vseh zdravstvenih storitev.
Komentarji