Za 180 bolnikov ena sama sestra z bolničarjem.

Ne le zdravniki, tudi medicinske sestre odhajajo z najtežjih delovnih mest, to so predvsem intenzivne terapije.

Objavljeno
31. maj 2018 06.00
Posodobljeno
31. maj 2018 12.48
Medicinske sestre že od leta 2013 zahtevajo nove standarde in normative za svoje delo, prav tako niso zadovoljne z zaslužkom. FOTO: Jure Eržen
V nepolnih dveh letih je zbornica izdala 420 potrdil o dobrem imenu, ki jih potrebujejo za zaposlitev v tujini, je povedala Monika Ažman, predsednica zbornice sester in babic, že pred pol leta, a se nihče v državi ni zganil. V tujino odhajajo še naprej, poklic pa tudi zapuščajo.
 

Najtežje v intenzivnih terapijah


Sester je ponekod že tako malo, da so pacienti ogroženi. Na najslabšem so poleg bolnikov na intenzivni terapiji, kamor je izjemno težko dobiti kakšno sestro na novo, varovanci domov upokojencev. V domove upokojencev prihajajo bolniki naravnost z intenzivnih terapij v bolnišnicah, nepokretni, stari, dementni. Potrebujejo ravno takšno nego kot v negovalni bolnišnici. A je nega neprimerno slabša. V enem izmed njih oskrbuje ena sama medicinska sestra s pomočjo enega bolničarja ponoči 180 varovancev, kar je nesporno premalo. Podobno je tudi drugje. In vzroki?
700
evrov zasluži medicinska sestra v domu upokojencev v Sloveniji

Medicinske sestre so 20 odstotkov pogosteje na bolniškem dopustu kot druge delovno aktivne ženske v Sloveniji, pogosteje od splošne populacije pa so tudi hospitalizirane. Večina jih je na delovnem mestu izjemno obremenjena, sta pokazali raziskavi, ki ju je v zadnjih dveh letih izvedel Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa.

Raziskava o obremenitvah in škodljivih vplivih na delovnih mestih sester in babic je zajela več kot 26.000 medicinskih sester, ki so delale med letoma 1991 in 2015. Najbolj so obremenjeni sestre na intenzivnih terapijah in reševalci na motorjih (obremenitev za pet od petih stopenj), na večini drugih delovnih mest pa ne veliko manj (za štiri od petih stopenj). Poleg fizičnih obremenitev doživljajo tudi psihične. Posebej izpostavljajo nasilje, ki ga nad njimi izvajajo pacienti in njihovi svojci. Doživljajo ga tudi zdravniki in drugi zdravstveni poklici.
420
medicinskih sester je v dveh letih zahtevalo potrdilo o dobrem imenu za tujino

Alarm: dodatne obveznosti za zdesetkane sestre


»Razmere postajajo alarmantne in kritične, odgovorni pa se delajo, kakor da so gluhi, kakor da to ni velik problem, ampak samo trenutno, prehodno stanje,« je povedala Slavica Mencinger, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi. »Bojimo se, da se bo sistem zrušil,« je dejala. Slovenske sestre – tako kot zdravniki – obravnavajo v ambulantah družinske medicine dvakrat več bolnikov, kot je primerno, poleg tega jim nalagajo vedno nove obveznosti. Vsemu, kar so delale, so se v času ministrice Milojke Kolar Celarc pridružile administrativne obveznosti e-naročanja, e-recepta, e-napotnice, e-čakalne knjige, pravilnik o pacientovih pravicah pa jim je še naložil, da morajo poklicati vsakogar v pol ure po tistem, ko je klical, a mu ni uspelo dobiti na telefon nikogar. »Ali so prišli snovalci tega predloga morda z drugega planeta?« se sprašuje Mencingerjeva. »Kdo bo odgovarjal, če bo pomanjkanje medicinskih sester, ki so preutrujene, povzročilo slabšo obravnavo ali celo nepotrebno smrt pacienta? Kako lahko odgovorni, ki zdaj menda opravljajo tekoče posle, mirno hodijo na svoja delovna mesta in čakajo? Na kaj že?« je ogorčena predsednica sindikata.
30
let službe in 40 let dela

Sester ni: pet razpisov, pa nobene prijave


»Kriza je prišla za nami,« meni Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene nege. »Ko je bila gospodarska kriza, smo rekli: 'Dajmo, stisnimo še malo, saj bo minilo.' Zdaj tega ne moremo več reči. Kriza je mimo, izboljšalo pa se ni nič. Zujf, ki ni omogočal zaposlovanja, je pokazal vse svoje učinke šele zdaj. Sestre zaradi obremenitev odhajajo v tujino in tudi zapuščajo poklic. Mlade gredo raje delat v Iskro Kranj kot v bolnišnico. To je izjemno hudo za stroko. Novih sester ni mogoče dobiti. Dva konkretna primera: Cirius Kamnik, zavod za usposabljanje invalidne mladine, je že petkrat ponovil razpis, pa se ni prijavila niti ena. V bolnišnici Trbovlje pa je sester že tako malo, da je tam nevarno biti pacient,« je navedla Ažmanova.
1700
evrov zasluži medicinska sestra v domu upokojencev v Avstriji

Ažmanova opaža še, da si mladi, ki se šolajo za poklic, sploh ne predstavljajo, kaj jih čaka. »Študentki iz tujine sta prišli na prakso k nam in ostali en sam dan. Nista bili pripravljeni na stare, zgubane, bolne ljudi in nista zmogli. To ni lepota, ki jo vsak dan oglašujejo v medijih. Kot družba se moramo zamisliti: kdo bo skrbel za nas, ko bomo stari in bolni? Mladi na to skrb niso pripravljeni, družba pa jih k poklicu sester ne spodbuja,« ugotavlja predsednica zbornice sester.
 

V 30 letih dodatnih deset let v službi


Medicinske sestre že od leta 2013 zahtevajo nove standarde in normative za svoje delo, prav tako niso zadovoljne z zaslužkom. V domovih upokojencev, kjer jih zaposlujejo na delovnih mestih bolničarjev, zato da jih lahko manj plačajo, dobijo za celomesečno delo okoli 700 evrov, v bolnišnicah pa skupaj z dežurstvi okoli tisoč evrov, medtem ko je plačilo v Avstriji približno dvakrat tolikšno. Nič čudnega, da odhajajo. »Dokler bodo naše srednje medicinske sestre in zdravstveni tehniki plačani za svoje delo tako mizerno, da padejo v krog upravičencev do solidarnostne pomoči, kadar morajo na bolniško, tako dolgo ne bomo mogli govoriti o dostojnem plačilu za naše delo,« je dejala Mencingerjeva.

image
Ali bodo medicinske sestre spet stavkale? Fotografija je s stavke februarja letos. FOTO: Uroš Hočevar

 

Vroča jesen


Izračunala je, koliko je v 30 letih delovne dobe v resnici delala. »Doslej sem preživela na delovnem mestu okoli 1800 noči, približno 600 dni na dan praznika ali konca tedna, ki bi jih sicer marsikdo raje preživel z družino, s prijatelji ali kako drugače. Nekatere ure so bile res nadomeščene s prostimi urami, ki sem jih lahko preživela doma med tednom, torej v času, ko so otroci v šoli, partner v službi. Ure, ki so oddelane ob redni mesečni obveznosti, torej brez koriščenja prostih ur, nam na leto prinesejo do tri mesece ali več delovnih ur, kar v 30 letih pomeni dodatnih deset delovnih let.« Meni, da so podobni tudi izračuni drugih sester. Napoveduje vročo jesen, saj tako ne more iti več naprej.

»Imejte nas v mislih, vendar ne samo v svojih predvolilnih programih in obljubah, ampak zlasti kasneje, ko bo šlo zares, ko boste izvoljeni. Mi nimamo vedno novih sto dni časa, še manj pa potrpljenja,« sporoča pred volitvami politikom v imenu sester Mencingerjeva.