Celje – V Savinjski regiji nameravajo do konca te evropske finančne perspektive zgraditi skoraj 530 kilometrov državnih, glavnih, regionalnih in med seboj povezanih kolesarskih poti. A denar zanje še ni zagotovljen, saj država v tretjem letu finančne perspektive šele začenja pogovore z regijami o izvedbi projektov.
Občine Savinjske regije so prek Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) same zagotovile denar za del dokumentacije, država pa ima letos v proračunu za ta namen rezerviranih 800.000 evrov.
Bojana Stopinšek, ki v imenu RASR pri projektu kolesarskih poti usklajuje dejavnosti Območnega razvojnega partnerstva (ORP) osrednjega Celjskega z drugimi regijskimi ORP-i (Savinjsko Šaleško, Spodnja Savinjska dolina, Dravinjsko ter Obsotelje in Kozjansko), pravi, da bo za izvedbo potrebnih več kot 50 milijonov evrov: »Finančna konstrukcija še ni izdelana, imamo pa skupno vizijo in cilj.« S Tomažem Willenpartom, vodjo investicij na republiški direkciji za infrastrukturo (DRSI), ocenjujeta, da je čas primeren za tako obsežen kolesarski projekt. »Razmišljamo o večinskem financiranju z evropskimi sredstvi in razdelitvi manjšega deleža med DRSI in občine. Projektno dokumentacijo in prve odkupe zemljišč financira DRSI, pripravljamo pa se na zagotovitev vseh sredstev,« pojasnjuje Stopinškova.
Povezave med turističnimi točkami in kraji
Gradnja kolesarskih poti skozi Savinjsko regijo je namenjena predvsem spodbujanju razvoja turizma in izboljšanju kakovosti bivanja prebivalcev. Za turistične delavce so načrtovane kolesarske poti dobrodošle, saj bodo povezale kolesarske poti za športnike, rekreativce in družine po občinah Celje, Braslovče, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Štore, Tabor, Vransko, Zreče in Žalec. Tudi od trženja blagovnih znamk – od zdraviliških, gorskih in območnih, kot je, na primer, Dežela Celjska – si po gradnji omrežja obetajo več.
V štirih mesecih začetek gradnje kolesarskih poti
Že pred šestimi leta je RC Planiranje iz Celja za RASR izdelal strokovno podlago za kolesarske povezave v Savinjski regiji in jih nato dodelal z občinami, ki so jih uvrstile v svoje prostorske načrte. Savinjska razvojna regija jih je na poziv ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo uvrstila med sedem skupnih Regionalnih razvojnih projektov 2014–2020 v poglavje Trajnostna mobilna Savinjska regija za izvedbo v letih 2016–2019.
Predvidenih je 333 kilometrov državnih in 196 kilometrov lokalnih kolesarskih povezav; delno kot novogradenj, delno kot moderniziranih poti in delno speljanih po že obstoječih kolesarskih poteh.
»Z DRSI se zdaj trudimo, da bi z manjšimi spremembami operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020 pravočasno zagotovili financiranje na nacionalni ravni,« pravi Stopinškova. Medtem ko so glavne povezave že določene, del kolesarskih poti še ni dokončno določen. Zanje so lani opravili terenske oglede, določili približne trase ter izdelali deset projektnih nalog in razpisno dokumentacijo za javna naročila za idejne projekte. DRSI je zanje rezerviral 800.000 evrov, prijave pa so sprejemali do 18. januarja. Najpozneje marca, kot pravi Stopinškova, bodo s projektanti podpisali pogodbe: »Računamo, da bodo preostali idejni projekti izdelani do konca leta 2017 oziroma na začetku 2018.«
Kako blizu je začetek gradnje kolesarskih poti? »Lastnikom zemljišč za posamezne odseke po občinah Celje, Štore, Šentjur, Dobrna, Žalec in Laško smo projekt že predstavili, sledili bosta predstavitev za Vojnik, predvidoma aprila pa še za kolesarsko pot med Velenjem in Mozirjem. Po prvih odzivih lastnikov menim, da večjih težav pri umeščanju tras ne bo. V prihodnjih mesecih bodo morale občine pridobiti njihova načelna pisna soglasja za prodajo. V največ štirih mesecih bi na vseh trasah lahko dobili zeleno luč za nadaljevanje umeščanja v prostor,« napoveduje Stopinškova.
Kdaj bi lahko začeli graditi prve kolesarske poti, ne želi ugibati. Čeprav v tej perspektivi ni sredstev za razvoj regij, pravi, da je za povezavo Celje–Laško že pridobljeno gradbeno dovoljenje za brv čez Savinjo pod Tremerji in izdelana izvedbena dokumentacijo za povezavo v obeh smereh. DRSI ima po njenem mnenju za letos in leta 2018 zanjo rezervirana sredstva za gradnjo, nekateri lastniki pa so že poslali ponudbe za odkup zemljišč.«