Za "brezplačno" zobozdravstvo potrebnih dodatnih 92 milijonov evrov
Koalicija je napovedala, da bo zagotovila brezplačno zobozdravstvo.
Odpri galerijo
143 milijonov evrov bo letos predvidoma za zobozdravstvo. FOTO: Zinkevych Getty Images/istockphoto
Koalicijska pogodba Šarčeve vlade napoveduje, da "bodo v košarico pravic iz obveznega zavarovanja, ki bodo za bolnike brezplačne, vključili tudi zobozdravstvene storitve, ki so zdaj neupravičeno plačljive". Za uresničitev te napovedi bodo potrebna znatna dodatna sredstva. Kolikšna in kje bi jih lahko dobili?
Kaj natančno je mišljeno pod "brezplačne" zobozdravstvene storitve, iz koalicijske pogodbe ni jasno. "Nič na tem svetu ni brezplačno," je dejal eden izmed sogovornikov. Seveda, tudi v obvezno zdravstveno zavarovanje, iz katerega se v večini plačujejo zdravstvene in zobozdravstvene storitve, vplačujejo denar državljani namensko za zdravljenje. Storitve so le na videz "brezplačne", ker zanje ni treba neposredno seči v žep oziroma v denarnico.
Zobozdravstvo je v Sloveniji urejeno tako, da niti ena storitev ni krita v celoti iz obveznega zavarovanja, pač pa je treba po zakonu 20 odstotkov vrednosti vsake doplačati. Za ta doplačila so prebivalci večinoma dopolnilno zavarovani pri Vzajemni, Adriatic Slovenici ali Triglav zdravstveni zavarovalnici. Tako se ta doplačila pri obisku zobozdravnikov neposredno ne občutijo. Vendar pa je treba kljub vsemu za nekatere storitve doplačati še neposredno iz žepa pri zobozdravniku, če se odločimo, denimo, za nadstandardni material.
Zdravstvena blagajna (ZZZS) bo letos porabila za zobozdravstvene storitve predvidoma 13,3 milijona evrov več kot prejšnja leta, če bo vsem izvajalcem uspelo izvesti tudi dodatne preglede in zdravljenja (za dodatni denar od sredine oktobra do konca leta). To je deset odstotkov več denarja kot na primer leta 2014, ko dodatnih progamov ni bilo in je bilo torej za zobozdravstvo porabljenih 130 miljonov evrov. Če bi hoteli, da so te storitve "brezplačne", da so torej v celoti krite iz obveznega zavarovanja, bi potrebovali 20 odstotkov ali približno 26 milijonov evrov več (to so zdaj doplačila).
Podatki OECD kažejo (glej tabelo), da je v Sloveniji kljub temu še osem odstotkov plačil za zobozdravstvo (okoli deset milijonov evrov) neposredno iz žepa. Gre za oceno, saj o plačilih iz žepa ni nikjer v svetu povsem pravih podatkov. V nekaterih državah plačujejo iz žepa bistveno več kot Slovenci (Španci, Estonci, Norvežani), ponekod pa nič (Francozi, Italijani, Angleži). V Sloveniji gre po vsej verjetnosti za plačilo storitev, ki sploh niso vključene v košarico obveznega zavarovanja (čiščenje zobnega kamna, zobni implantati) in za zdravljenje zobovja ljudi, ki nimajo izbranega zobozdravnika.
Kar 25 odstotkov prebivalcev nima izbranega zobozdravnika in tako tudi ne dostopa do storitev na račun ZZZS. Tako seveda ne trošijo skupnega denarja za popravilo svojih zob in niso v čakalnih vrstah. Kljub temu so čakane vrste za zobozdravnike zelo dolge. Po besedah Krunoslava Pavlovića, predsednika odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici, bi potrebovali v javem zdravstvu 500 dodatanih programov (in zobozdravnikov), da bi vsem prebivalcem zagotovili potrebno zdravljenje zob. Vsak program je vreden 110 tisoč evrov, torej bi bilo potrebnih dodatnih 55 milijonov evrov. K temu je treba prišteti še denar za vsa doplačila (37 milijonov). Vsaj toliko (92 milijonov evrov) bi bilo torej treba dodatnega denarja za zobozdravstvo, če bi hotela koalicija zagotoviti vsem "brezplačne" zobozdravstene storitve. Dodatni denar bi seveda morali zbrati državljani.
Kaj je brezplačno?
Kaj natančno je mišljeno pod "brezplačne" zobozdravstvene storitve, iz koalicijske pogodbe ni jasno. "Nič na tem svetu ni brezplačno," je dejal eden izmed sogovornikov. Seveda, tudi v obvezno zdravstveno zavarovanje, iz katerega se v večini plačujejo zdravstvene in zobozdravstvene storitve, vplačujejo denar državljani namensko za zdravljenje. Storitve so le na videz "brezplačne", ker zanje ni treba neposredno seči v žep oziroma v denarnico.
Obvezno zavarovanje zobozdravstva ne krije v celoti
Zobozdravstvo je v Sloveniji urejeno tako, da niti ena storitev ni krita v celoti iz obveznega zavarovanja, pač pa je treba po zakonu 20 odstotkov vrednosti vsake doplačati. Za ta doplačila so prebivalci večinoma dopolnilno zavarovani pri Vzajemni, Adriatic Slovenici ali Triglav zdravstveni zavarovalnici. Tako se ta doplačila pri obisku zobozdravnikov neposredno ne občutijo. Vendar pa je treba kljub vsemu za nekatere storitve doplačati še neposredno iz žepa pri zobozdravniku, če se odločimo, denimo, za nadstandardni material.
Slovenci po plačilih iz žepa v sredini, vodilni Španci
Zdravstvena blagajna (ZZZS) bo letos porabila za zobozdravstvene storitve predvidoma 13,3 milijona evrov več kot prejšnja leta, če bo vsem izvajalcem uspelo izvesti tudi dodatne preglede in zdravljenja (za dodatni denar od sredine oktobra do konca leta). To je deset odstotkov več denarja kot na primer leta 2014, ko dodatnih progamov ni bilo in je bilo torej za zobozdravstvo porabljenih 130 miljonov evrov. Če bi hoteli, da so te storitve "brezplačne", da so torej v celoti krite iz obveznega zavarovanja, bi potrebovali 20 odstotkov ali približno 26 milijonov evrov več (to so zdaj doplačila).
Podatki OECD kažejo (glej tabelo), da je v Sloveniji kljub temu še osem odstotkov plačil za zobozdravstvo (okoli deset milijonov evrov) neposredno iz žepa. Gre za oceno, saj o plačilih iz žepa ni nikjer v svetu povsem pravih podatkov. V nekaterih državah plačujejo iz žepa bistveno več kot Slovenci (Španci, Estonci, Norvežani), ponekod pa nič (Francozi, Italijani, Angleži). V Sloveniji gre po vsej verjetnosti za plačilo storitev, ki sploh niso vključene v košarico obveznega zavarovanja (čiščenje zobnega kamna, zobni implantati) in za zdravljenje zobovja ljudi, ki nimajo izbranega zobozdravnika.
Vsak četrti Slovenec brez javnega zobozdravnika
Kar 25 odstotkov prebivalcev nima izbranega zobozdravnika in tako tudi ne dostopa do storitev na račun ZZZS. Tako seveda ne trošijo skupnega denarja za popravilo svojih zob in niso v čakalnih vrstah. Kljub temu so čakane vrste za zobozdravnike zelo dolge. Po besedah Krunoslava Pavlovića, predsednika odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici, bi potrebovali v javem zdravstvu 500 dodatanih programov (in zobozdravnikov), da bi vsem prebivalcem zagotovili potrebno zdravljenje zob. Vsak program je vreden 110 tisoč evrov, torej bi bilo potrebnih dodatnih 55 milijonov evrov. K temu je treba prišteti še denar za vsa doplačila (37 milijonov). Vsaj toliko (92 milijonov evrov) bi bilo torej treba dodatnega denarja za zobozdravstvo, če bi hotela koalicija zagotoviti vsem "brezplačne" zobozdravstene storitve. Dodatni denar bi seveda morali zbrati državljani.
