Za delo leto rekordov, kupna moč pa caplja za EU
Delo v statistiki: Lani razpisanih kar 65 300 delovnih mest, brezposelnost najnižja v zadnjih osmih letih, plače rahlo navzgor
![Fotografija: SIJ Metal Ravne , 12.4.2018, Ravne na Korokem [sij metal ravne, elezarstvo]](/media/images/20200909/80995.2e16d0ba.fill-800x450.jpg)
Odpri galerijo
SIJ Metal Ravne , 12.4.2018, Ravne na Korokem [sij metal ravne, elezarstvo]
Ljubljana – Delo v Sloveniji je bilo lani realno za slaba dva odstotka bolje plačano kot predlani: povprečna mesečna neto plača se je zvišala za dobrih 30 evrov na 1.062 evrov. A z našo kupno močjo si lahko privoščimo za 24 odstotkov manj od povprečja EU, ugotavlja statistika.
Obdobje neprekinjene gospodarske rasti od konca leta 2013 in lanska visoka, petodstotna gospodarska rast sta bili blagodejni za zaposlenost in povpraševanje po delovni sili. Zlasti iz uspešnih izvoznih podjetij sporočajo, da se spopadajo s pomanjkanjem usposobljenih delavcev.
Lani rekordno število novih služb...
Slovenski delodajalci so lani razpisali kar 65.300 prostih delovnih mest, to je za skoraj tretjino več kot leto prej, ugotavljajo na Sursu. Po novih delavcih so najbolj povpraševali v predelovalni industriji, v gradbeništvu – ki na Slovenskem doživlja novi preporod –, v trgovini, in v dejavnosti vzdrževanja in popravil motornih vozil.Ob pospešenem novem zaposlovanju se je število aktivnih povišalo za 3,2 odstotka (32 tisoč) na milijon 27 tisoč. Povečuje se tudi število zaposlenih: lani jih je bilo 819 tisoč, to je – za primerjavo – kar 73 tisoč več kot v 2014. Povečuje se delež zaposlitev za določen čas – kar kaže, da je slovenski trg dela čedalje bolj fleksibilen.
...brezposelnih pa vse manj
Stopnja anketne brezposelnosti lani se je zmanjšala po vsej Sloveniji – znaša 6,6 odstotka in je najnižja v zadnjih osmih letih, Število brezposelnih se je konec 2017 znižalo na 60 tisoč, kar je 21 tisoč manj kot leto prej, ugotavljajo na Sursu. Najmanjši delež brezposelnih je na Koroškem in Posavju, najvišji pa v pomurski in obalno-kraški regiji. Sicer pa smo Slovenci pri iskanju zaposlitve tradicionalno zelo mobilni. Več kot polovica ne dela v občini, v kateri ima prebivališče. Pretekli vzorci se nadaljujejo, delovne migracije gredo v smeri vzhod-zahod. Mestna občina Ljubljana ostaja daleč največji magnet: konec leta 2017 se je vanjo na dnevni ravni vozilo na delo kar 122 tisoč ljudi.
Zaposlitev povečuje življenjsko zadovoljstvo...
Imeti zaposlitev in redno delo je vrednota, ki vpliva na kvaliteto življenja. Zaposleni so skupina, ki je druga najbolj zadovoljna s svojim življenjem, pred njimi so le študenti in dijaki. Na lestvici do 10 so zaposleni svoje zadovoljstvo ocenili z oceno 7,5, samozaposleni s 7,2, brezposelni pa s 6,2. Sicer pa je Slovenija ostaja egalitarna država, po Ginijevem količniku je dohodkovno bolj enaka le Slovaška. Zelo zadovoljnih je s svojim trenutnim delom 50,3 odstotka samozaposlenih in 51,8 odstotka zaposlenih. Na zadovoljstvo z zaposlitvijo seveda pomembno vpliva plača. Povprečna neto mesečna plača se pri nas viša, v oknu med 1000 in 1100 evri, kar pomeni, da imamo še vedno najvišje mesečne prejemke med prebivalci postsocialističnih držav, so pa naše plače dvakrat nižje od avstrijskih ali nemških. In ker statistika zabriše razlike, velja pripomniti še, da kar dve tretjini zaposlenih prejema plačo, ki je nižja od povprečne, ta je v letošnjem februarju znašala 1066 evrov.
...a kupna moč zaostaja za povprečjem EU
Statistiki še ugotavljajo, da tudi visoke stopnje gospodarske rasti ne znižujejo našega zaostanka za evropskim povprečjem po standardih kupne moči. Kar zadeva individualno potrošnjo, si v Sloveniji lahko privoščimo za 24 odstotkov manj, kot je povprečje v EU 28. Največ si lahko privoščijo v Luksemburgu (za 32 odstotkov več kot povprečni Evropejec), najmanj pa v Bolgariji (za 47 manj manj od povprečja).
Obdobje neprekinjene gospodarske rasti od konca leta 2013 in lanska visoka, petodstotna gospodarska rast sta bili blagodejni za zaposlenost in povpraševanje po delovni sili. Zlasti iz uspešnih izvoznih podjetij sporočajo, da se spopadajo s pomanjkanjem usposobljenih delavcev.
Lani rekordno število novih služb...
Slovenski delodajalci so lani razpisali kar 65.300 prostih delovnih mest, to je za skoraj tretjino več kot leto prej, ugotavljajo na Sursu. Po novih delavcih so najbolj povpraševali v predelovalni industriji, v gradbeništvu – ki na Slovenskem doživlja novi preporod –, v trgovini, in v dejavnosti vzdrževanja in popravil motornih vozil.Ob pospešenem novem zaposlovanju se je število aktivnih povišalo za 3,2 odstotka (32 tisoč) na milijon 27 tisoč. Povečuje se tudi število zaposlenih: lani jih je bilo 819 tisoč, to je – za primerjavo – kar 73 tisoč več kot v 2014. Povečuje se delež zaposlitev za določen čas – kar kaže, da je slovenski trg dela čedalje bolj fleksibilen.
Infografika statistika FOTO: Delo/
...brezposelnih pa vse manj
Stopnja anketne brezposelnosti lani se je zmanjšala po vsej Sloveniji – znaša 6,6 odstotka in je najnižja v zadnjih osmih letih, Število brezposelnih se je konec 2017 znižalo na 60 tisoč, kar je 21 tisoč manj kot leto prej, ugotavljajo na Sursu. Najmanjši delež brezposelnih je na Koroškem in Posavju, najvišji pa v pomurski in obalno-kraški regiji. Sicer pa smo Slovenci pri iskanju zaposlitve tradicionalno zelo mobilni. Več kot polovica ne dela v občini, v kateri ima prebivališče. Pretekli vzorci se nadaljujejo, delovne migracije gredo v smeri vzhod-zahod. Mestna občina Ljubljana ostaja daleč največji magnet: konec leta 2017 se je vanjo na dnevni ravni vozilo na delo kar 122 tisoč ljudi.
Zaposlitev povečuje življenjsko zadovoljstvo...
Imeti zaposlitev in redno delo je vrednota, ki vpliva na kvaliteto življenja. Zaposleni so skupina, ki je druga najbolj zadovoljna s svojim življenjem, pred njimi so le študenti in dijaki. Na lestvici do 10 so zaposleni svoje zadovoljstvo ocenili z oceno 7,5, samozaposleni s 7,2, brezposelni pa s 6,2. Sicer pa je Slovenija ostaja egalitarna država, po Ginijevem količniku je dohodkovno bolj enaka le Slovaška. Zelo zadovoljnih je s svojim trenutnim delom 50,3 odstotka samozaposlenih in 51,8 odstotka zaposlenih. Na zadovoljstvo z zaposlitvijo seveda pomembno vpliva plača. Povprečna neto mesečna plača se pri nas viša, v oknu med 1000 in 1100 evri, kar pomeni, da imamo še vedno najvišje mesečne prejemke med prebivalci postsocialističnih držav, so pa naše plače dvakrat nižje od avstrijskih ali nemških. In ker statistika zabriše razlike, velja pripomniti še, da kar dve tretjini zaposlenih prejema plačo, ki je nižja od povprečne, ta je v letošnjem februarju znašala 1066 evrov.
...a kupna moč zaostaja za povprečjem EU
Statistiki še ugotavljajo, da tudi visoke stopnje gospodarske rasti ne znižujejo našega zaostanka za evropskim povprečjem po standardih kupne moči. Kar zadeva individualno potrošnjo, si v Sloveniji lahko privoščimo za 24 odstotkov manj, kot je povprečje v EU 28. Največ si lahko privoščijo v Luksemburgu (za 32 odstotkov več kot povprečni Evropejec), najmanj pa v Bolgariji (za 47 manj manj od povprečja).
