Tiskane izdaje
Ljubljana – Številne nevladne organizacije si s tržno dejavnostjo, denimo prodajo koledarjev, voščilnic, organiziranjem prireditev, zagotavljajo obstoj. Premieru so zato predlagali, da jim od te dejavnosti ne bi bilo več treba plačevati davkov. A ministrstvo za finance temu nasprotuje. Državna sekretarka v premierovem kabinetu poudarja, da bi to morali razumeti kot investicijo v nevladni sektor.
Vlada pri novi davčni ureditvi dohodkov pravnih oseb, kot kaže, ne namerava upoštevati pripomb nevladnih organizacij. Te se zavzemajo za oprostitev davka na prihodke iz njihove pridobitne dejavnosti, a le do višine 40.000 evrov. Dokončne odločitve vlada še ni sprejela – to naj bi se zgodilo prihodnji teden – vendar zaradi ostrega nasprotovanja ministrstva za finance (MF), upoštevanje nevladnikov ni verjetno. Čeprav sta se premier in minister za javno upravo na nevladniški konferenci k temu zavezala.
(Za povečavo kliknite na infografiko)
V Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), ki ima pod okriljem več kot 900 društev in zavodov in kjer so posebno obravnavo predlagali, so razočarani.
Izračunali so, da bi država z njo izgubila 550.000 evrov na leto, kar je v primerjavi s celotnim proračunom pljunek v morje. Ministrstvo za finance naj bi predlog dojemalo celo kot nedovoljeno državno pomoč.
Goran Forbici, direktor CNVOS, navaja, da evropska zakonodaja določa, da generalno ne smeš izvzeti nekih subjektov iz zakona, vendar gre v tem primeru samo za subjekte, ki s pridobitno dejavnostjo dopolnjujejo svojo primarno (dobrodelno) dejavnost.
Goran Forbici. Foto: Jure Eržen/Delo
»Ta je tako minimalna, da trga ne ogroža. Prav tako me ne bodo prepričali, da takšne izjeme lahko naredijo druge države, mi pa ne.«
Ministrstvo skrbi izogibanje davkom
Nevladne organizacije konkurenčnosti gospodarstva ne ogrožajo, presežek pa bi vložile, denimo, v nakup paketov in počitnic za socialno ogrožene ter gasilskih vozil. »Če gasilci prodajajo svoje koledarje, dvomim, da preprečujejo oziroma vplivajo na prodajo drugih koledarjev na trgu,« je nazoren.
Prav tako kljubuje večkrat izrečenemu mnenju ministrstva za finance (MF), da so na seznamu organizacij v javnem interesu tudi takšne, ki si tega ne zaslužijo. Ker sezname pripravlja državna uprava, se Forbici sprašuje, ali predpostavka MF nakazuje, da uradniki ne ravnajo zakonito?
Na MF oprostitve ne podpirajo tudi zato, ker bi predlagana meja za obdavčitev zahtevala dodatno preverjanje pogojev in možnost za izogibanje davkom. Povzročila bi še administrativna bremena ter stroške zavezancu in davčnemu organu. Proti so tudi zato, ker se to nanaša na nevladni sektor, ki ni enotno definiran. Vendar pa na ministrstvu za javno upravo (MJU) kljub vsemu menijo, da bi spremembo lahko sprejeli, saj zakon ta ožji krog zavezancev že opredeljuje. Na MF ponavljajo, da namen nevladnikov ni ustvarjati presežke.
Pomoč državi tam,
Andreja Črnak Meglič. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Številne organizacije namreč dopolnjujejo, v nekaterih primerih celo nadomeščajo dejavnosti države. Država pa očitno ne razume, da so te organizacije njen partner in da presežke ustvarjajo zato, da si z njimi pomagajo in podpirajo svojo dejavnost ter da se vsak vložen evro vanje trikrat povrne.
Forbici dodaja, da bi organizacije prihranek porabile izključno za dobre namene, zato se vedno znova čudi, kako ministrstvo vztrajno išče nove argumente proti, namesto da bi se potrudilo najti argumente za ali celo samo našlo rešitev, ki zanje ne bi bila sporna.
