Za hmeljišča, a brez pesticidov in plastike

Slovenj Gradec – Civilna iniciativa za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca (Civoz) je na župana Tilna Kluglerja naslovila peticijo za takojšnjo prepoved uporabe pesticidov na hmeljiščih v Mislinjski dolini. »Nismo proti hmeljarjenju, tudi proti pridelovalcem hmelja ne, smo pa proti kemizaciji okolja,« opozarjajo v Civozu in napovedujejo referendum, če njihovih pobud ne bodo upoštevali.

Po mnenju Civoza naj hmeljarji zeleno zlato pridelujejo ekološko, namesto polipropilenskih vrvic pa v nasadih uporabijo biorazgradljive. »V Mislinjski dolini je 130 hektarov hmeljišč. Na enem hektaru je posajenih 3500 sadik hmelja. Vsaka potrebuje za rast dve dolžini napenjalne vrvice v višino sedmih metrov. To je skupaj več kot šest milijonov metrov plastičnih vrvic,« opozarja Samo Cokan iz civilne iniciative.



Težava je, da hmeljarji pri obiranju hmelja vrvic ne odstranjujejo, ampak jih skupaj s hmeljskim odpadom razrežejo, kompostirajo ter vračajo na hmeljišča. Po izračunu Civoza tako vsako leto na hmeljišča vrnejo dobrih šest ton zmletih polipropilenskih vrvic. Da jih je v zemlji več kot odstotek, kolikor je dovoljeno po zakonu, so ugotovili sami, ko so analizirali 14 kilogramov zemlje, ki so jo prinesli krajani Šmartna. V njem sta bila dva odstotka oziroma 300 gramov plastike.

»Na ministrstvu za okolje in prostor trdijo, da je to nevaren odpadek, na ministrstvu za kmetijstvo pa, da gre za neprimerno prakso, ki bi jo morali nadomestiti biorazgradljivi materiali,« pove Cokan.


 

Zagovarjajo biomonitoring

Čeprav se je mestna občina Slovenj Gradec odločila, da bo neodvisni nacionalni instituciji naročila ponoven monitoring zraka, zemlje in pridelkov ter ga razširila na kmetijske površine, posejane s koruzo, v Civozu s tem niso zadovoljni. Po njihovem prepričanju meritve ne bodo pokazale nobenih prekoračitev. Zavzemajo se za biomonitoring, s katerim bi preverjali dolgoletni vpliv pesticidov na zdravje ljudi.



»Zemlja ni akumulator pesticidov. Človeški organizem pa je,« opozarja Cokan, ki pravi, da bo izstopil iz civilne iniciative in se hmeljarjem javno opravičil, če se bo izkazalo, da pesticidi ne vplivajo na zdravje ljudi.

Poleg tega v iniciativi opozarjajo, da bi bilo treba izmeriti, kako daleč ob škropljenju odnaša škropivo. Bernard Karner je prepričan, da je ta problem zelo velik. Če je zračna vlaga visoka, lahko kapljice tudi pri majhni hitrosti vetra prepotujejo velike razdalje. Karner trdi, da v petih minutah celo petsto metrov daleč. Poleg tega višje ko je škropilnica, bolj odnaša škropivo.


 

Škropljenja naj bodo napovedana

Po lanski analizi Civoza, v kateri so naključno upoštevali šestnajst od domnevnih 350 škropljenj, so hmeljarji skoraj vedno škropili v času, ko so bile razmere za to neugodne. »To pomeni, da so bili prebivalci Slovenj Gradca od maja do septembra vsak dan izpostavljeni raznašanju strupov,« trdijo v Civozu.

Slovenjgraški župan Tilen Klugler pravi, da peticije še ni dobil, zato je tudi ne more komentirati. V izjavi za javnost je spomnil, da morajo kmetovalci skladno s pravilnikom o varni uporabi fitofarmacevtskih sredstev lokalno skupnost pravočasno obveščati o škropljenju poljščin. Takšen je bil tudi dogovor s hmeljarji. »Če obdelovalci dogovorov ter določil pravilnika ne bodo upoštevali, bomo na prihodnji seji obravnavali predlog odloka, ki bo natančneje določil pravila, njihovo izvajanje pa bo občina nadzorovala,« je sporočil Klugler.

S težavami zaradi širjenja hmeljišč in uporabe fitofarmacevtskih sredstev je Civoz seznanil tudi vlado, ministrstvo za kmetijstvo in varuha človekovih pravic.