Za kolesarski park bi zdaj skrbel Marprom

Maribor - Za kolesarje že velja nov cenik prevozov s krožno kabinsko žičnico, pohorski kolesarski park pa je uradno še vedno zaprt. Kljub temu ga redki adrenalinski navdušenci uporabljajo, le možnost bližnjih srečanj s pohodniki je zdaj mnogo večja. Za upravljanje si spet prizadeva javno podjetje Marprom, čeprav se je temu nedavno odreklo.

Direktor Marproma Bernard Majhenič je v začetku aprila trdil, da z Bike parkom to sezono ne bodo upravljali, saj zanj ni urejena vsa dokumentacija; kolesarski park na Pohorju namreč sploh ni vrisan v prostorskem planu, tak postopek pa lahko traja leto dni.

Kljub temu Majhenič zdaj pravi, da obstaja možnost legalne rešitve, po kateri bi z okoljevarstvenim soglasjem Bike park speljali po obstoječih smučiščih. Za uporabo nekaterih zemljišč še imajo soglasje stečajnega upravitelja Športnega centra (ŠC) Pohorje, ki pa konec maja poteče. »Morali bodo dobiti novo soglasje, a pri tem ne vidimo težav,« je dejal stečajni upravitelj Drago Dubrovski.

Lani kar 14.000 kolesarjev

Po neuradnih informacijah v Marpromu pripravljajo vlogo za okoljevarstveno dovoljenje, ki naj bi jo poslali na ministrstvo za okolje in prostor. V kakšnem času bi lahko zbrali potrebno dokumentacijo, v Marpromu ne želijo komentirali, a tudi po najboljšem scenariju bodo Bike park odprli z zamudo, saj je običajno deloval že v začetku aprila.
Nič za zahtevne kolesarje

»Katastrofa,« je edina beseda, s katero nekdanji vodja pohorskega kolesarskega parka Iztok Kvas komentira dejstvo, da se po strminah tik pred prvomajskimi prazniki še ne podijo ekstremni kolesarji. Na Kvasove izkušnje upravljavec krožne kabinske žičnice, torej Marprom, očitno na računa več, zato Kvas ne ve, kaj se trenutno dogaja okrog ureditve kolesarskih prog, po katerih se je lani zapodilo 14.000 kolesarjev.

Tudi nekdanji tekmovalec v gorskem kolesarjenju in selektor downhill reprezentance ter organizator tekmovanj Iztok Tomšič, na čigar znanje po novem stavijo v Marpromu, še ne ve kaj dosti. Je pa poudaril, da lahko, ko bodo imeli vsa dovoljenja, zelo hitro pripravijo vse, od servisa do izposoje koles.

»Bodo letos pač ciljna skupina družine«

Po naših podatkih bi lahko Marprom označil tako imenovano modro progo, ki ni speljana po gozdu. A ta proga je precej preprosta, z malce spretnosti jo je mogoče brez težav prevoziti s povsem običajnim gorskim kolesom, zato tistim pravim adrenalinskim odvisnežem na posebej za spust narejenih kolesih ne bo nudila posebnega užitka.

»Po eni strani je to cilj - da pridobimo družine. Bodo letos pač ciljna skupina družine. Upad bo v vsakem primeru in je že; tudi če odpremo danes,« pravi Tomšič. Na silo brez dovoljenj se projekta ne bo loteval, sicer pa je pristaš sodelovanja; sam bi morda prevzel vzdrževanje proge, je dejal.

Medtem je že začel veljati nov cenik za gondolo, ki ga je Marprom dopolnil s paketom vozovnic za kolesarje. Na starem ceniku je bila tudi dnevna vozovnica za kolesarje, ki je vključevala prevoz z gondolo in uporabo Bike parka, po novem pa vozovnice za kolesarje zajemajo izključno prevoz kolesarja in kolesa z gondolo.

Zlasti pogrešajo redne goste iz Avstrije

Cena dnevne vozovnice za odrasle kolesarje sedaj med tednom znaša 15 evrov, ob koncu tedna je tri evre dražja, kar pa je svojevrsten paradoks, saj bike park uradno še ne deluje. Kljub temu Marprom opravlja prevozov kolesarjev na Pohorje, saj se redki adrenalinski navdušenci niso odrekli užitkom in še vedno drvijo po klancu navzdol. Le možnost bližnjih srečanj med njimi in pohodniki ter kakšnim prosto tekajočim psom je zdaj mnogo večja, saj proge od zgornje do spodnje postaje Pohorske vzpenjače niso označene s trakovi.

Takšna stihija, kajpak, ne gre na roko nikomur. Pralnica koles ne deluje, kolesarji se v dolino podijo napol legalno, turizem pa trpi, saj o gneči, ki so ji bili turistični delavci na in pod Pohorjem priča prejšnja leta, ni ne duha ne sluha.

Zlasti pogrešajo redne goste iz sosednje Avstrije in kot je že pred časom opozorila direktorica mariborskega zavoda za turizem Janja Viher, se lahko sproži plaz z dolgoročnimi negativnimi posledicami. Za zapolnitev praznine bo namreč treba po eni izgubljeni sezoni v razvoj tovrstnega turizma vložiti veliko več denarja.