Za muslimane se je s koncem posta začelo tridnevno praznovanje

Osrednja bajramska slovesnost v Sloveniji se je odvila ob 05.50 v Ljubljani. 

Objavljeno
15. junij 2018 06.49
Posodobljeno
15. junij 2018 09.41
Osrednja molitev ob začetku bajrama, ki jo organizira Islamska skupnost v Sloveniji. FOTO: Matej Družnik
A. I., STA
A. I., STA
Ljubljana - Končal se je deveti mesec muslimanskega posta ramazana, s tem pa se je začelo tridnevno praznovanje oziroma ramazanski bajram. 

Osrednja bajramska slovesnost v Sloveniji, ki jo je vodil mufti Nedžad Grabus, je bila deset minut pred šesto uro zjutraj v ljubljanski Hali Tivoli. Slovesnosti pa so se odvile tudi v 16 drugih mestih po Sloveniji, so sporočili iz Islamske skupnosti v RS. »Živimo v pluralni in demokratični družbi, v kateri svobodno prakticiramo svojo vero,» je dejal mufti, ob tem pa opozoril na marginaliziranost manjšinskih verskih skupnosti pri nas.

Bajramske slovesnosti so bile na prvi dan ramazanskega bajrama, poleg že omenjene v Hali Tivoli še v Kopru, Mariboru, na Jesenicah, v Kranju, Tržiču, Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Sežani, Kočevju, Trbovljah, Novem mestu, Krškem, Celju, Velenju in Novi Gorici.

Ramazanski bajram je ob kurban bajramu najpomembnejši praznik muslimanov.


Mufti je v nagovoru zbranih v Hali Tivoli dodal, da nikoli niso zahtevali nikakršne ekskluzivne pravice zase, ne sprejemamo pa dejstva, da nas vedno porivajo na obrobje te družbe.

»Zavedamo se, da državni organi nimajo jasne orientacije, ko govorimo o umestitvi Islamske skupnosti v slovenski pravni in kulturni prostor. Čudne odločitve, ki jih nalaga ustavno sodišče v zvezi z vprašanji praznikov ali varuhinja človekovih pravic glede vprašanja obrezovanja dečkov kot vsebinske verske tradicije v islamu in judaizmu, so sporočilo o marginalizirnosti manjšinskih verskih skupnosti, slovenski pravni red pa umeščajo v kategorijo tistih, ki ne spoštujejo pomembnega števila svojih državljanov,» je bil kritičen Grabus.

Močnejše in hkrati dolgoročno nevarnejše sporočilo je, da če je nekaj zunaj zakona, potem je to mogoče kriminalizirati in pozneje širiti predsodke in vedno gledati na takšno religijo kot na »tujo» in nenavadno tukajšnjemu kulturnemu prostoru, je poudaril in zato člane Islamske skupnosti pozval k odgovornemu delovanju.

image
Osrednja molitev ob začetku bajrama, ki jo organizira Islamska skupnost v Sloveniji. FOTO: Matej Družnik


Kot je pojasnil, niso dali pobude ustavnemu sodišču o problemu praznikov kot tudi ne o vprašanju zakona o zakolu živali. »Ne glede na to je ustavno sodišče sprejelo splošne sklepe, s katerimi obravnava vprašanje muslimanov, osebe, ki so to storile, pa so se zavestno skrile za zaveso islama kot religije brez strokovnih kompetenc in moralne odgovornosti za svoje delovanje. Celo totalitarne oblasti niso onemogočile in ustavile niti obrezovanja niti prostih dni za praznovanje bajrama in žrtvovanje živali ob kurban bajramu,» je izpostavil Grabus.

Verska praksa temelji na tisočletni tradiciji in kot takšna je po njegovih besedah del muslimanske identitete. "Naše delovanje bo tudi v prihodnje zasnovano na spoštovanju zakonskih predpisov, toda vztrajali bomo pri uveljavljanju pravic za svobodno prakticiranje svoje vere, ki temelji na ustavi in zakonu o verski svobodi," je zatrdil.

Ramazanski bajram je ob kurban bajramu najpomembnejši praznik muslimanov.


»Džamija v Ljubljani je zgrajena na zemljišču, ki so ga kupili verniki, ki so pošteno zaslužili svoj denar, zato je naša džamija blagoslovljena,» je izpostavil in izrazil pričakovanje, da bodo kmalu sporočili veselo novico o nadaljevanju gradnje druge faze Islamskega kulturnega centra.

Poslanstvo Islamske skupnosti v Sloveniji so po muftijevih besedah afirmiranje in razlaga najboljših plodov islamske vere in kulture, vzgoja otrok, izobraževanje in razvoj splošnocivilizacijskih vrednot, ki vse ljudi povezujejo v eno človeško skupnost.
Slovesnosti ob ramazanskem bajramu so pripravili tudi v 16 drugih mestih po Sloveniji.

Ramazanski bajram je ob kurban bajramu najpomembnejši praznik muslimanov. Kot so poudarili v Islamski skupnosti, je bajram za vsakega muslimana poseben dan, ker je končno dejanje po postnem času, v katerem se pozabljajo morebitne zamere, obiskujejo sorodniki, prijatelji in sosedi ter obdarujejo otroci.

image
Osrednja molitev ob začetku bajrama, ki jo organizira Islamska skupnost v Sloveniji, v Hali Tivoli jo je vodil mufti Nedžad Grabus. FOTO: Matej Družnik


Po verovanju muslimanov je v ramazanu Bog Mohamedu razodel Koran


Po verovanju muslimanov je v ramazanu Bog poslancu Mohamedu začel razodevati sveto knjigo muslimanov Koran. Zato se muslimani v tem obdobju intenzivno posvečajo njegovemu branju in proučevanju. Celoten Koran v času meseca ramazana na glas preberejo v večini džamij, in sicer vsak dan preberejo 20 od skupno 604 strani.

Muslimanski koledar je lunaren in se ravna po Luninih menah. Ker je Lunino leto krajše od Sončevega, prihaja ramazan vsako leto 11 dni prej kot v letu pred tem. Postni mesec se ponavadi ne začne za vse muslimane istočasno, ampak se ponekod začne dan, dva kasneje. Začetek je namreč odvisen od tega, kdaj je na nebu prvič po mlaju videti Lunin krajec.

Ramazanu arabsko govoreči muslimani pravijo ramadan. Poimenovanje ramazan uporabljajo nekateri muslimani v Evropi, kot so Bošnjaki in Turki, pa tudi muslimani v Sloveniji. Ramazanu sledi tridnevno praznovanje ramazanskega bajrama.