Za nami najhladnejša polovica maja doslej

Za nami je izjemno hladno obdobje, a kaže, da se bo do konca meseca vendarle otoplilo.

Objavljeno
16. maj 2019 12.23
Posodobljeno
16. maj 2019 13.06
Še včeraj je snežilo na Ljubelju, zdaj vendarle kaže, da se bo otoplilo. FOTO: Roman Šipić/Delo
Staša Pust
Staša Pust
Maja lahko, kar se vremena tiče, pričakujemo vse. Možen je celoten vremenski razpon – od snežne odeje in nič kaj prijetnih temperatur do prave vročine, ko temperatura preseže 30 stopinj Celzija. Letos sreča oziroma bolje rečeno vreme ni bilo na naši strani.

»Preteklo obdobje med 12. in 15. majem, ko po ljudskem običaju godujejo ledeni možje in 'polulana' Zofka, je bilo v večjem delu Slovenije najhladnješe po letu 1978,« nam pove klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije RS za okolje (Arso). 

Letošnje majske temperature so bile širom po Sloveniji od šest do sedem stopinj Celzija nižje kot v istem obdobju prejšnjih let, s čimer je letošnja prva polovica meseca po Vertačnikovih besedah najhladnejša v zadnjih desetletjih. Rekordno hladen maj pa je bil tisti iz leta slovenske osamosvojitve, ko so bile temperature celo za deset stopinj Celzija hladnejše od dolgoletnega povprečja.
 

Sneg v nižinah tudi v maju


»Vse kaže, da bo letošnji maj hladnejši kot lanski april, ki je bil marsikje najtoplejši april doslej,« še eno zanimivost navrže Vertačnik. V nasprotju z letošnjim letom, ko je bilo okoli 7. maja še v marsikaterem slovenskem kraju pod ničlo, lani od konca marca ni bilo nobene prave ohladitve. »Imeli smo ekstrem v drugo smer, saj v nižinah od konca marca oziroma začetka aprila nismo imeli negativne temperature. Lani smo imeli v Ljubljani in drugod po nižinah zadnji dan s sneženjem ob koncu marca oziroma v začetku aprila,« razkrije Vertačnik.

Če pogledamo nekoliko dlje v preteklost, najdemo podatek, da je v Ljubljani najkasneje snežilo v noči z 19. na 20. maj leta 1969. Kot je dejal Vertačnik, je podatek še toliko bolj zanimiv, saj so bili takrat ledeni možje izredno topli. »V nižinah smo namreč namerili čez 30 stopinj Celzija, nato se je močno ohladilo. V Ljubljani pa je zapadlo kar osem centimetrov snega,« razlaga. To vseeno ni najkasnejši čas v letu, ko je v nižinah snežilo. S tem se lahko »pohvalijo« nekateri kraji nad 500 metri nadmorske višine na Notranjskem, ko je sneg zapadel 31. maja 2006.

Proti koncu aprila in v začetku maja 1985 pa je snežilo kar trikrat, nazadnje 3. maja, ko ga je zapadlo osem centimetrov. V sredini maja se je takrat tudi najbolj segrelo, temperatura zraka je v času ledenih mož po nižinah presegla 25 stopinj Celzija.

Napovedi še niso povsem zanesljive, pa vendar se lahko proti koncu meseca razveselimo toplejšega vremena. »Opažamo trend navzgor, še vedno pa je vreme zelo nestabilno,« pravi dežurni meteorolog iz Arsa Uroš Strajnar. »Če bi v tem času snežilo, bi bilo to izredno pozno, ponekod celo rekordno pozno,« pa doda Vertačnik.
 

Napoved za prihajajoči konec tedna


Strajnar za konec tedna napoveduje otoplitev, saj se bo glede na trenutne razmere segrelo tudi za sedem stopinj Celzija.

»Za izlet bo najprimernejši krajši skok v vzhodni del Slovenije, kjer bo v dopoldanskem času v soboto delno jasno, prav tako lahko tam pričakujemo nekoliko višje temperature kot drugod po Sloveniji. Dnevne temperature se bodo na vzhodu gibale okoli 22 stopinj Celzija, v drugem delu Slovenije od 15 do 20 stopinj Celzija, medtem ko bo drugod spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, ki bodo najpogostejše na zahodu,« pravi Strajnar. Podobno vreme lahko pričakujemo tudi v nedeljo, ko bo na zahodu ponovno precej oblačno s krajevnimi padavinami, v severovzhodnem delu Slovenije pa bo večinoma suho s temperaturami od 22 do 23 stopinj Celzija.

Če si želite toplega in suhega vremena, se za konec tedna izogibajte Gorenjski, kjer bodo izmerili najnižje temperature, okoli 15 stopinj Celzija. Tam bo tudi najbolj deževno. V visokogorju bo meja sneženja nad 2000 metri nadmorske višine.
 

Obisk gora raje preložite


Kljub temu vremenoslovci obisk gora odsvetujejo. »V gore še ni priporočljivo hoditi, ker bo še nekaj časa nestabilno vreme. Na najvišjih vrhovih visokogorja bo tudi občasno snežilo. Ker so v gorah še večje količine že zapadlega snega, bodo v času otoplitve možni plazovi,« je jasen Vertačnik.

Pred kratkim je v sredogorju, na Pohorju in v Karavankah, na okoli 1300 do 1400 metrih nadmorske višine zapadlo dvajset centimetrov snega, kar je po Vertačnikovih besedah »za maj nenavadno«. Pri tem dodaja, da tam v maju vseeno sneži pogosteje kot v nižinah, kjer sneži le na vsakih deset do dvajset let.
 

Drugod po Evropi tudi vročinski vali


Najbolj nenavadno vremensko dogajanje je ravno nad Evropo in nad zahodnim delom Rusije. S podobnimi vremenskimi razmerami se trenutno spopadajo nam bližnja območja; severni Balkan in alpski svet. V zadnjih dneh je na Hrvaškem in v Avstriji pustošil orkanski veter, v Bosni in Hercegovini ter v Italiji pa so se soočali s poplavami.

Popolnoma drugačna situacija je trenutno na severovzhodu Evrope, kjer je izredno toplo. Kratkotrajni vročinski val so imeli na Pirenejskem polotoku in Cipru, kjer je maksimalna dnevna temperatura dosegla tudi 38 stopinj Celzija, podobno lahko pričakujejo tudi v bližnji prihodnosti.