Za odcepitev zobozdravnikov le dva poslanca
Razdružitve zdravniške zbornice še ne bo. Zobozdravniške želje po samostojnosti so ustavili rdeči kartoni.
Odpri galerijo
Seja Skupščine. FOTO: Brigite Ferlič Žgajnar
Ljubljana – Zobozdravniki ostajajo pod okriljem zdravniške zbornice. Zobozdravnik Jure Poglajen si je oddahnil. Meni, da si je samostojnosti želela le peščica posameznikov.
Poglajnu se ne zdi smiselno, da bi se zobozdravniki združevali v okviru novonastale zbornice: »S tem bi oslabili tako sebe, kot zdravnike. Ves čas sem se boril, da ostanemo skupaj.« Da je takega mnenja tudi večina njegovih kolegov, se je pokazalo pri odločanju skupščine zdravniške zbornice o predlogu za razpis referenduma o odcepitvi zobozdravnikov. Predlog sta podprla le dva poslanca, 56 jih je bilo proti, pet pa se jih je vzdržalo.
Poglajen poudarja, da se zobozdravniki izobražujejo na medicinski fakulteti: »Imamo skupno fakulteto, ne vidim razloga, da bi imeli dve zbornici.« Sogovornik pravi, da je njihov poklic v prvi vrsti zdravniški: »Če bi imeli svojo zbornico, bi nas imeli le še za večje obrtnike.« Medicinski temelj bi po njegovem torej na nek način izvodenel, zato se mu zdijo ideje o samostojnosti nodgovorne. Po njegovem so blizu peščici ljudi, ki si želi bolj proste roke pri finančnih zadevah, podeljevanju licenc, izobraževanjih in strokovnih nadzorih.
Pred leti je bila izvedena stroškovna analizo prihodkov in odhodkov zbornice. Pokazala je, da zobozdravniki prispevajo delež iz članarin, ki ne pokriva potreb zobozdravnikov! Tudi iz tega vidika je torej za njih bolje, da se obstoječa ureditev ne spreminja.
Pretekli teden je torej na skupščini zbornice prevladalo stališče, da referendum ni prava pot za razdružitev zbornic. Zdaj se bodo odgovorni za zobozdravstvo posvetili predlogu novega zakona o zobozdravstvu in verjetno več skrbi posvečali temu, da bi imeli zobozdravniki v okviru obstoječe zbornice več avtonomije. Vanjo prispevajo 18 odstotkov prihodkov oziroma 525.496 evrov iz članarin.
Poglajnu se ne zdi smiselno, da bi se zobozdravniki združevali v okviru novonastale zbornice: »S tem bi oslabili tako sebe, kot zdravnike. Ves čas sem se boril, da ostanemo skupaj.« Da je takega mnenja tudi večina njegovih kolegov, se je pokazalo pri odločanju skupščine zdravniške zbornice o predlogu za razpis referenduma o odcepitvi zobozdravnikov. Predlog sta podprla le dva poslanca, 56 jih je bilo proti, pet pa se jih je vzdržalo.
Jure Poglajen: »Če bi imeli svojo zbornico, bi nas imeli le še za večje obrtnike.« FOTO: Blaž Samec/Delo
Obrtništvo ali zdravništvo
Poglajen poudarja, da se zobozdravniki izobražujejo na medicinski fakulteti: »Imamo skupno fakulteto, ne vidim razloga, da bi imeli dve zbornici.« Sogovornik pravi, da je njihov poklic v prvi vrsti zdravniški: »Če bi imeli svojo zbornico, bi nas imeli le še za večje obrtnike.« Medicinski temelj bi po njegovem torej na nek način izvodenel, zato se mu zdijo ideje o samostojnosti nodgovorne. Po njegovem so blizu peščici ljudi, ki si želi bolj proste roke pri finančnih zadevah, podeljevanju licenc, izobraževanjih in strokovnih nadzorih.
Pred leti je bila izvedena stroškovna analizo prihodkov in odhodkov zbornice. Pokazala je, da zobozdravniki prispevajo delež iz članarin, ki ne pokriva potreb zobozdravnikov! Tudi iz tega vidika je torej za njih bolje, da se obstoječa ureditev ne spreminja.
Pretekli teden je torej na skupščini zbornice prevladalo stališče, da referendum ni prava pot za razdružitev zbornic. Zdaj se bodo odgovorni za zobozdravstvo posvetili predlogu novega zakona o zobozdravstvu in verjetno več skrbi posvečali temu, da bi imeli zobozdravniki v okviru obstoječe zbornice več avtonomije. Vanjo prispevajo 18 odstotkov prihodkov oziroma 525.496 evrov iz članarin.
