Za pravoslavni križ v Savinji prvič plavalo tudi dekle (FOTO in VIDEO)

Srbski pravoslavci so ob tako imenovanem bogojavljenju spet plavali v mrzli reki, da bi se čim prej dotaknili križa.
Fotografija: Zmagovalec plavanja za križ v Savinji je letos Ljubiša Šolajić (v sredini s križem), desno je David Tepić, levo podpredsednik Zveze srbske diaspore Slovenije Igor Mitić. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Odpri galerijo
Zmagovalec plavanja za križ v Savinji je letos Ljubiša Šolajić (v sredini s križem), desno je David Tepić, levo podpredsednik Zveze srbske diaspore Slovenije Igor Mitić. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Celje – Osem vitezov in eno junaško dekle je opoldne v kopalkah klečalo na levem bregu Savinje. Po pravoslavnem obredu so eden za drugim stopili v mrzlo reko, se zvrstili v ravni vrsti potem pa na znak zaplavali proti pravoslavnemu križu. Ta tradicija je v Srbiji zelo razširjena, v Celju je plavanje za križ Zveza srbske diaspore Slovenije s celjsko parohijo danes pripravila tretjič.


 
Srbski pravoslavni verniki 19. januarja praznujejo bogojavljenje, kot pojasnjuje eden izmed plavalcev David Tepić pa gre pravzaprav za tridnevno praznovanje: »Katoliki imajo svete tri kralje, mi pa praznujemo tri dni. Najprej Jezusov krst, potem bogojavljenje in dan svetega Janeza Krstnika. S plavanjem na bogojavljenje se spominjamo in obeležujemo Jezusov krst v reki Jordan. Je pa res, da je bil Jordan malce toplejši.« Savinja je imela opoldne štiri stopinje Celzija.

Pred plavanjem za križ je krajši obred. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Pred plavanjem za križ je krajši obred. FOTO: Špela Kuralt/Delo



 
Nekateri verjamejo, da bo tistega, ki bo prvi priplaval do križa, celo leto spremljala sreča. Tepić pravi, da nekaj resnice je v tem: »Tu gre za vero in tradicijo v naših maticah v Srbiji in Republiki srbski. Plavamo pa za zdravje svojih družin, za veselje mladih, starejših. Ne plavamo, da bi premagali druge plavalce, ampak da človek premaga samega sebe. S tem tudi povzdigujemo Jezusovo ime in tako tudi, če uporabim bolj sodobno besedo, promoviramo svojo narodnost, vero, kulturo, običaje, tradicijo in identiteto na koncu koncev.«

Pripravljeni na plavanje. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Pripravljeni na plavanje. FOTO: Špela Kuralt/Delo

 

Zmagal v sposojenih kopalkah

 
Najhitreje je do križa, ki ga je v vodi ves čas, ko so drugi plavali, držal verjetno najpogumnejši med vsemi, priplaval Ljubiša Šolajić. Rojen Celjan, ki se rad ukvarja s športom, se je za plavanje v mrzli Savinji odločil šele dopoldne: »Otroka sem peljal v Trbovlje na turnir v nogometu in ko sem se po telefonu pogovarjal s prijateljem, mi je rekel, da odhaja na to prireditev. Pa sem se iz Trbovelj pripeljal nazaj, prijatelj pa mi je pripeljal kopalke in natikače. Odvilo pa se je tako, kot se je.« Za njim je do križa priplaval Dejan Moćić, tretji je bil Velenjčan Mladen Kusić.

Plavalci so se zvrstili v ravni vrsti, predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda (skrajno levo) je z mečem dal znak za začetek plavanja za križ. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Plavalci so se zvrstili v ravni vrsti, predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda (skrajno levo) je z mečem dal znak za začetek plavanja za križ. FOTO: Špela Kuralt/Delo

 
Dodal je, da je srbska verska skupnost v Celju precej povezana, v Sloveniji naj bi bilo po ocenah okoli 50.000 srbskih pravoslavnih vernikov. »Zdaj živim izven Celja, ampak za božič, veliko noč se dobimo v cerkvi, tudi društvo Desanke Maskimović deluje v Celju, sem sponzorski član, spremljam dogodke. Res pa je, da na mladih svet stoji. Tudi mi smo imeli v Celju pravoslavni verouk in folkloro. Vsi, ki smo danes tukaj, živimo multietnično – in slovensko in srbsko življenje.«

Vsi, ki priplavajo do križa in se ga dotaknejo ter poljubijo, so zmagovalci. Tokrat je v Savinji plavala tudi ženska, 22-letna Bojana Maksimović. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Vsi, ki priplavajo do križa in se ga dotaknejo ter poljubijo, so zmagovalci. Tokrat je v Savinji plavala tudi ženska, 22-letna Bojana Maksimović. FOTO: Špela Kuralt/Delo

 
Prvič je za pravoslavni križ plavala tudi ženska. 22-letna Bojana Maksimović v Celju študira logistiko, prihaja sicer iz Banjaluke: »V Celje sem prišla pred dvema letoma in sploh nisem vedela, da tudi tukaj plavajo. Tako sem že lani napovedala, da bom letos plavala. To je tradicija in všeč mi je, da se ohranja. Želim si, da bi bila prihodnje leto še kakšna ženska zraven.«

Komentarji: