Za prezrte skupine v drugem svežnju?

Sindikati opozarjajo na nekonsistentnosti prvega megazakona, minister obljublja, da jim bo prisluhnil.

Objavljeno
07. april 2020 21.25
Posodobljeno
07. april 2020 21.26
Lidija Jerkič zahteva, da se o delavskih pravicah ne odloča brez sindikatov.
Ljubljana – V drugem paketu protikoronskih ukrepov bomo poskrbeli za ranljive skupine, ki smo jih v prvem svežnju prezrli, obljublja Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino in socialne zadeve, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pa pričakuje, da bo vlada tokrat upoštevala njihove predloge in svari pred poseganjem v delovno zakonodajo brez socialnega dialoga.

Samozaposleni starši, ki zaradi varstva otrok delajo skrajšani delovni čas, brezposelni, ki so delo izgubili v tem času ali jim zdaj poteče pravica do nadomestila, honorarni delavci in še kar nekaj je skupin, na katere opozarjajo sindikati, da so v prvem megazakonu izpadle in zanje niso predvideli nobene pomoči. Janez Cigler Kralj, ki poudarja, da je ključna skrb ohraniti čim več delovnih mest, odgovarja, da nekatere sindikalne predloge podpirajo in jih bodo vključili v drugi sveženj, ki bo sicer namenjen dopolnitvam in popravkom prvega paketa ter zagotavljanju likvidnosti podjetij.

Razširili bodo skupino najbolj ranljivih posameznikov, tudi na samozaposlene na starševskem varstvu, ki jih dikcija prejšnji teden sprejetega zakona izključuje.

Ministrstvo se med drugim strinja s sindikalnim predlogom možnosti kriznega nadomestila za brezposelne, do katerega bi bili upravičeni vsi, ki so v obdobju epidemije ostali brez dela. To nadomestilo ne bi izhajalo iz pretekle plače, hkrati pa se ne bi upoštevalo pri izračunu nobene pravice, ki bi se odmerjala po krizi.

Prav tako ministrstvo soglaša z izenačitvijo zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih, da bi bili torej tisti, ki so zaposleni v zasebnih domovih za starostnike s koncesijo, deležni enakih dodatkov kot zaposleni v javnih institucijah, saj so tudi enako obremenjeni.

Ustavljeno izplačilo dodatkov
Čeprav zaposlenim v javnem sektorju, ki delajo v težkih in tveganih razmerah, po kolektivni pogodbi pripada dodatek k plači, niti zdravstveni delavci, ki so zaradi epidemije najbolj na udaru, aprila dodatka za marec ne bodo dobili, naj pa bi ga prejeli maja, tudi za nazaj. Ministrstvo za zdravje je delodajalcem poslalo dopis, da naj izplačila zadržijo, saj, kot so pojasnili za TV Slovenija, koronazakon še ne velja, ker se o dodatku še ni izrekla komisija za razlago kolektivne pogodbe in ker se pristojna ministrstva še niso uskladila. V sindikatih zdravstvenih delavcev in javnega sektorja so nad tem pozivom razočarani in ogorčeni. K. H.


Sindikati in delodajalci se strinjajo, da bi bilo treba razrahljati določila, povezana s čakanjem na delo, in sicer tako, da pri možnosti sedemdnevne vrnitve na delo ne bo več nujno, da bo šlo za zaporedne dneve ali da bo dni vrnitve lahko več.

»Opozorili smo na vrsto nekonsistentnosti,« je izpostavila Lidija Jerkič in izrazila nezadovoljstvo, da socialni dialog, ki omogoča stabilno delovanje družbe, ne teče, za kar je odgovorna vlada, ki še ni imenovala svojih članov v Ekonomsko-socialni svet, prav tako pa sindikatov ni vključila v pripravo prvega paketa.

Za sindikate je bistveno, da se pomaga ljudem, ki so izgubili delo, želijo pa tudi, da se »zamrzne stanje« na zavodu za zaposlovanje tako, da bodo tisti, ki jim nadomestilo za brezposelnost poteče v teh mesecih, pravico obdržali. Naklonjena je oblikovanju sklada dela, ki bi imel rešitve za tiste, ki jih delodajalci ne potrebujejo več. Opozarja, da je na zavodu okoli 30.000 prijavljenih, ki ne prejemajo ne nadomestila ne socialne pomoči.

V drugem svežnju so rešitve za samozaposlene na starševskem varstvu.
Predvideva se krizni dodatek za brezposelne, ki bi zdaj izgubili delo.
​Pobude za subvencionirani skrajšani delovni čas.


Sindikati vladi predlagajo tudi, da ustanovi enotno telo, ki bo dajalo razlago določil megazakona, saj je precej nejasnosti v zvezi z dodatki, opozarjajo pa tudi na diskriminacijo med javnim in zasebnim sektorjem. Podprli so tudi možnost uveljavitve subvencioniranega skrajšanega delovnega časa, po modelu, kakšnega imajo v Avstriji.

Kategorično pa nasprotuje ideji, o kateri je bilo slišati v javnosti, da naj bi delodajalci lahko enostransko odrejali dopust, pa tudi o izplačilu regresa v obliki vrednostnih bonov za dopust pri slovenskih turističnih ponudnikih. Za vse to bi bilo treba posegati v veljavno zakonodajo. »Zahtevamo, da se o delavskih pravicah ne odloča brez sindikatov,« je poudarila predsednica ZSSS, ki upa, da strošek krize ne bo pristal na plečih delavcev. Ponovno pa se je zavzela za zmanjšanje DDV za osnovne življenjske potrebščine in zamrznitev njihovih cen.