Za referendum o »politični policiji« zbrali že 30.442 podpisov

Pobuda za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je zbrala že 30.442 podpisov, kar pomeni, da morajo za razpis referenduma pobudniki peticije v naslednjih dveh tednih zbrati še nekaj manj kot 10.000 podpisov.

Pobudniki referenduma proti »politični policiji«: gre za zaščito demokracije

Pobudniki, nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak, ob preseženih 30.000 podpisih poudarjajo, da s podpisi sporočajo, »da nam je mar za demokracijo, pravno državo in človekove pravice«.

Pobudniki referenduma proti »politični policiji«: gre za zaščito demokracije

»Najpomembnejši razlog za podporo referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je, da bodo, če bo novela obveljala, ogrožene vaše temeljne pravice. Če se boste kakorkoli znašli v postopku parlamentarne preiskave, ne boste imeli nikogar, na kogar bi se lahko obrnili, niti nikogar, ki bi vas lahko branil pred neupravičenimi obtožbami. Čeprav se morda zdi malo verjetno, da bi se to lahko zgodilo tudi vam, lahko – podobno kot pri loteriji – tudi sami postanete žrtev. Temu se je treba aktivno upreti,« je v poduaril Pavel Gantar.

Državni zbor je konec maja namreč sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi predlagateljev iz SDS, NSi, SLS in Fokusa, podprli pa so jo tudi Demokrati in Resnica. Novela med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi parlamentarne preiskave pred ustavnim sodiščem.

Po novi ureditvi bi lahko presojo skladnosti z ustavo in zakonom v 30 dneh po odreditvi preiskave zahtevala le še sodni svet ali generalni državni tožilec. Zdaj veljavna ureditev to možnost daje širšemu krogu upravičencev, med drugim tretjini poslancev, varuhu človekovih pravic, računskemu sodišču, Banki Slovenije, preiskovancem ter fizičnim in pravnim osebam, ki so zajete v predmetu preiskave.

DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi

Predlagatelji novele trdijo, da želijo preprečiti dolgotrajne proceduralne zaplete in blokade začetka parlamentarnih preiskav, kritiki pa opozarjajo, da to ni enakovredno predhodni ustavni presoji, saj bi pravno varstvo prišlo šele po koncu preiskave, nekatere parlamentarne preiskave pa se v praksi sploh ne končajo. Pravnica Barbara Rajgelj s fakultete za družbene vede je za MMC opozorila, da novela zožuje možnost preverjanja, ali je preiskava res utemeljena z javnim interesom ali pa gre za nadlegovanje kritikov oblasti oziroma zlorabo pooblastil proti posamezniku ali skupini.

Žerdin: To me spominja na lov na čarovnice; Markeš: Ne bomo tiho

V Pravni mreži za varstvo demokracije so poudarili, da imajo parlamentarne preiskovalne komisije smiselno podobna pooblastila kot pravosodni organi, zato lahko posegajo v zasebnost, osebne podatke, tajnost občil, osebno dostojanstvo in druge človekove pravice. Predhodna ustavna presoja je po njihovi oceni zato pomembna varovalka pred političnim pritiskom, javnim izpostavljanjem in zastraševanjem posameznikov.

Opozicija noveli očita več neustavnosti. Po poročanju STA opozarjajo, da odprava varovalk in ustavnosodne kontrole omogoča zlorabe parlamentarnih preiskav, da novela odpravlja sodno varstvo za člane preiskovalne komisije, ki so določeni za preiskovanca ali pričo, ter da bo o konfliktu interesov poslancev odločala politična večina. V Svobodi so predlagali, da bi se uporaba zakona zamaknila za eno leto, da bi se o spornih rešitvah lahko izreklo ustavno sodišče, a je DZ dopolnilo zavrnil.