Za Šarca dan brez skrbi

Danes večjih presenečenj ob glasovanju ni pričakovati, roka trajanja Šarčeve koalicije pa ni mogoče napovedati. 

Objavljeno
17. avgust 2018 06.00
Posodobljeno
17. avgust 2018 07.31
Roka trajanja Šarčeve koalicije ni mogoče napovedati. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Kandidaturo Marjana Šarca za mandatarja za sestavo trinajste slovenske vlade bo po pričakovanjih podprlo 43 poslancev petorčka (LMŠ, SD, SMC, Sab in Desus), računa lahko še na podporo devetih poslancev Levice. Če bosta glasovnico zanj oddala tudi poslanca narodnosti, bi bil lahko ob popolni strankarski disciplini izvoljen celo s 54 glasovi podpore.

»Presenečenj ne pričakujem, Šarec bo nedvomno potrjen kot mandatar, saj ni od nikogar slišati, da bi imel pomisleke glede glasovanja o njegovi kandidaturi. Na kocki je namreč preveč, da bi si poslanci upali glasovati proti. Na kocki je bitka med levico in desnico. Tisti, ki bi 'narobe' glasoval, bi bil hud izdajalec,« pravi Bogdan Biščak, politični analitik.

Morda bi bilo glasov podpore manj, če bi bila že znana dokončna podoba ministrskega kabineta in bi na primer Zdravku Počivalšku ne uspelo ostati minister za gospodarstvo. Ko bo v začetku septembra izvoljena še vlada z ministri petih strank in s podporo Levice, bomo tako sicer dobili neke vrste manjšinsko vlado, ki pa to v resnici ne bo. Že stranke samega petorčka imajo namreč 43 glasov, kar bi zadostovalo za razmeroma udobno vladanje, če se koalicija ne bo ukvarjala predvsem z notranjimi razprtijami in nagajanjem koalicijskih partnerjev. Če bodo le disciplinirani, meni Andraž Zorko, javnomnenjski strokovnjak iz družbe Valicon, bo to zadostovalo za večino glasovanj v državnem zboru, saj se sklepi v parlamentu sprejemajo z navadno večino. Partnerstvo z Levico pa daje koaliciji že kar udobno večino.


Roka trajanja


Ne Valicon in ne Mediana nista izmerila javnega mnenja glede podpore manjšinski vladi. Znano je le, pravi Janja Božič Marolt, da vnovičnim volitvam ni naklonjenih 60 odstotkov volivcev. Preden so se Šarčevi sestavili v koalicijo, pa so v Mediani sicer izmerili, da ima Marjan Šarec v slovenskem volilnem telesu 28-odstotno podporo za sestavo nove vlade. Odstotno točko manj kot prvak SDS Janez Janša.

Roka trajanja koalicije Marjana Šarca seveda ni mogoče napovedati. Vse bi bila gola ugibanja. »To je odvisno predvsem od tega, kdo bo v vladi, ter od nečesa, kar premalo poznamo, to je od Šarčeve potrpežljivosti, trde kože in sposobnosti manevriranja. Se bo čisto človeško sploh znašel v državnih političnih vodah? Ni pomembno, da deluje bolj odločen kot Miro Cerar, pomembnejše je tisto, čemur rečem 'Drnovškovska potrpežljivost',« komentira Biščak, dolgoletni politični sopotnik Janeza Drnovška.

Odločilno bo, dodaja, ali bo Šarec sposoben kaj spustiti mimo, ali bo sposoben tolerirati napake in mala izdajstva koalicijskih partnerjev. »Potrebujemo vlado, ki bo kaj naredila, delali bodo zagotovo, koliko bodo zmožni sprejemati kompromise v prid razvoju gospodarstva in hkrati ohranjanja ali celo povečevanja socialnih pravic, pa je veliko vprašanje. Prednost starih znancev iz prejšnje vlade je zagotovo razumevanje zahtev EU, šibkost novincev pa nezavedanje razkoraka med besedičenjem in udejanjenjem. Dajmo jim priložnost, državo in družbo prevzemajo v odlični kondiciji, za uspešno vladanje imajo torej vse možnosti,« pa pravi Janja Božič Marolt.

image
Kandidaturo Marjana Šarca za mandatarja za sestavo trinajste slovenske vlade bo po pričakovanjih podprlo 43 poslancev petorčka. FOTO: Jure Eržen/Delo


Stranke koalicije Marjana Šarca še vedno niso dokončno razdelile resorjev. Odprti ostajata še ministrstvi, in sicer za kohezijo
in zamejce. Ni še tudi jasno kdo bo vodil ministrstvo za gospodarstvo, ki bi ga imela tako SMC, kot SD. Do zdaj dogovorjeni razrez resorjev je tako naslednji: LMŠ bo vodila ministrstva za zdravstvo, notranje zadeve, javno upravo in finance, SD za delo, kulturo in izobraževanje, SMV za pravosodnje in zunanje zadeve, SAB za infrastrukturo in okolje ter Desus za obrambo in kmetijstvo.

Končna verzija koalicijske pogodbe, o kateri so se uskladili v petorčku s podporo Levice, še ni razkrita. Marsikoga pa že skrbi, kaj bo prinesla trinajsta slovenska vlada, ki bo svoje delo začela v ugodnih makroekonomskih razmerah. »Že Cerarjeva koalicija in vlada sta bili izrazito naklonjeni ukrepom povečevanja porabe za namene, ki so predvsem všečni in usmerjeni v določene skupine volivcev, brez učinka oziroma z negativnim učinkom na dolgoročno rast BDP in na reševanje ključnih problemov Slovenije. Podobno kažejo tudi programi strank nastajajoče koalicije in podporne stranke Levica ter zapisi koalicijskega dogovora. Še posebej pa na to kaže ocena povečanja javnih izdatkov za štiri odstotke BDP samo za približno polovico ocenljivih ukrepov iz osnutka koalicijske pogodbe,« opozarja ekonomist in dvakratni finančni minister Dušan Mramor.


Kaj bo z opozicijo


V opoziciji bodo torej tri stranke: SNS, NSi in SDS. Za njenega prvaka Janeza Janšo bo odločilno, kako dolgo bo zmogla ostati skupaj Šarčeva koalicija. Če bo zmogla obstati vsaj dve leti, je z Janezom Janšo konec, meni Biščak. Na desni je namreč po njegovem že veliko ljudi, ki jim postaja jasno, da se s sedanjim prvakom opozicije ne da sklepati koalicij, in to dejstvo naj bi ga počasi že načenjalo. Dlje ko bo trajala Šarčeva koalicija, dodaja sogovornik, več je možnosti, da bo Janši padel ugled v očeh ljudi, torej v očeh svojih volivcev in tudi stranke same.

Samo Kupljen
direktor Bauhausa in vinar
Osebno mi je vseeno, kdo je predsednik vlade, politika me ne zanima in edino, kar pričakujem od vlade, je, da nam zagotovi razmere za spodobno življenje. Prednostna naloga za novo vlado bi moralo biti zdravstvo. To je urgentna naloga. Druga prioriteta je davčni sistem, tega je treba tako spremeniti, da se bo ljudem spet splačalo delati. Na tretjem mestu pa je pokojninski sistem, tega je treba tako rešiti, da se bodo tudi starejši ljudje lahko bolj enostavno vključevali v delovne procese. Sam kot vinar in kot trgovec iz lastne izkušnje povem, da imamo v delovnih procesih konice, ko potrebujemo veliko ljudi, in obdobja, ko jih potrebujemo bistveno manj. Tudi študentsko delo bi bilo po mojem mnenju smiselno odpraviti, delo je delo in naj se vsako obravnava enako.


Sonja Šmuc
generalna direktorica GZS
Ključni izziv za Slovenijo v prihodnjih letih in desetletjih bo demografija. Staranje prebivalstva je treba imeti v mislih, ko govorimo o nujnih spremembah. Tri ključne naloge po videnju GZS so davčna razbremenitev nadpovprečno produktivnih kadrov, strukturne reforme, med katerimi je na prvem mestu reforma zdravstva. Tu je po mojem mnenju nujno najprej opraviti racionalizacijo sistema, da bomo sploh vedeli, koliko denarja zares potrebujemo, da uredimo ta sistem in ga očistimo korupcije. Na drugo mesto bi postavila pokojninsko reformo, na tretje pa reformo javnega sektorja. Ta je zelo bohoten, povečalo se je število zaposlenih in masa plač v njem, a zaposlenim v zasebnem sektorju, ki tudi plačujemo javni sektor, nam nekako ne uspe zaznati rezultatov povečanja obsega javnega sektorja.


Lidija Jerkič
predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Zdravstvo je najbolj potrebno korenitih izboljšav, tu nimamo veliko časa. Na drugem mestu je davčni sistem, na tretjem pa so seveda naše plače. Druga in tretja točka sta med seboj tesno povezani, ne toliko pri vprašanju minimalne plače kot pri neto prejemkih. Zgolj dvig minimalne plače ni dovolj, poiskati je treba način, da se dvignejo neto prejemki ljudem. To je po mojem mogoče doseči tudi z davčnimi prerazporeditvami, da se ne vstopi med za davkarijo bogate ljudi že pri 1200 evrih plače. Davčne razrede je treba drugače razporediti, nekaj je treba narediti pri obdavčitvi nepremičnin in davku na dohodek podjetij.


Janez Prašnikar
profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani
Prva prioriteta vlade mora biti pregled sedanjih makroekonomskih tveganj – pogledati je treba stabilnost zunanjih razmer in kako je usidrano slovensko gospodarstvo – ter temu ustrezno postaviti vse politike. Na prvi pogled so razmere dokaj ugodne, a vedno se lahko spremenijo.


Gregor Pečan
predsednik združenja ravnateljev
Prva prioriteta vlade na področju šolstva mora biti povišanje stopnje financiranja na predkrizno raven. Financiranje šolstva se je začelo krčiti že leta 2006. Država namenja zanj 4,6 odstotka BDP, kar je odstotno točko premalo, kot bi po izračunih ekonomistov moralo biti, da bi šolstvo živelo. Za njegov razvoj pa bi morali nameniti šest odstotkov BDP. Enako velja za znanost. V financiranju šolstva in znanosti smo na repu držav OECD in razvitih držav, saj so te med krizo sredstva za šolstvo, raziskovanje in znanost povečevale, pri nas pa so se ta drastično zmanjšala.


Marjeta Kuhar,
strokovnjakinja za zdravstveno ekonomiko
Od nove vlade bi pričakovala, da bo v ospredje zdravstvenega sistema postavila bolnika. Vzpostaviti bi morala delujoč zdravstveni sistem, ki bo temeljil na strateškem načrtovanju zdravstvenih storitev, glede na realne potrebe prebivalstva (sem sodi tudi časovna dostopnost zdravstvenih storitev po medicinsko določenih merilih ali spoštovanje strokovno dopustnih čakalnih dob). Povezati bi morali zdravstvo in socialo ter primarno raven zdravstvenega varstva. Pričakujem, da se bomo resno začeli ukvarjati z uvajanjem novih tehnologij, vzpostavitvijo integriranega sistema kakovosti in varnosti. Treba bo zagotoviti finančno vzdržnost sistema, spremeniti modele financiranja. Pričakujem, da bo v novem mandatu vzpostavljen resen in odgovoren dialog s stroko.


Uršula Cetinski
generalna direktorica Cankarjevega doma in predsednica Nacionalnega sveta za kulturo
Pričakujem tri stvari: takojšnje sprejetje t. i. zakona o kulturnem evru kot prvi korak v smeri vsaj minimalne skrbi za trenutno močno zanemarjeno kulturno dediščino; hitro oblikovanje in sprejetje osemletnega nacionalnega programa za kulturo; realen štiriletni akcijski načrt novega ministra za kulturo, v katerem bo ponudil hitre in učinkovite rešitve za gašenje najbolj nevarnih požarov, ki pustošijo kulturo.


Danes še ne o Toninovi razrešitvi
Čeprav so stranke LMŠ, SD, SMC, SAB, Desus in Levice včeraj v parlamentarno proceduro vložile predlog, da se na današnji izredni seji državnega zbora odloča tudi o razrešitvi Mateja Tonina z mesta predsednika državnega zbora, se o tem na tokratni seji ne bo odločalo. Brane Golubovič, vodja poslanske skupine LMŠ, je povedal, da bodo ta predlog danes umaknili. »Upam, da bo Tonin po izvolitvi predlaganih podpredsednic državnega zbora odstopil sam,« je dodal. Tonin za danes sicer predlaga, naj bodo edina točka izredne seje volitve novega mandatarja za predsednika vlade. Parlamentarna zakonodajna služba pa je z mnenjem medtem pritrdila »neimenovanim pravnim strokovnjakom«, ki jih je v preteklih dneh omenjal Tonin glede statusa Levice. Tudi parlamentarni pravniki ocenjujejo, da Levice ni mogoče šteti za opozicijsko poslansko skupino.