Za Slovenijo značilno nezaupanje med ljudmi in sovraštvo med skupinami

Prof. dr. Gorazd Meško, Fakulteta za varnostne vede: Razlogi za nezaupanje so v neodzivanju na pretekle dogodke, kaže mednarodna študija.

Objavljeno
07. september 2018 06.00
Posodobljeno
07. september 2018 09.04
Policisti so prijeli Andreja Šiška. FOTO: AP
»Ne vemo še, ali gre za paramilitaristično združevanje, ki je potencialno ogrožujoče za družbo, ali za potegavščino, huliganstvo starejših gospodov, ki jim mogoče manjka adrenalina. Ali pa gre pa res za ogrožanje varnosti in so to potencialno nevarni ljudje, ki so se začeli zbirati. Policija mora zdaj to dobro preiskati in ugotovili, ali gre za elemente kaznivih dejanj ali ne,« našteje odprta vprašanja prof. dr. Gorazd Meško, predstojnik Inštituta za varstvoslovje na Fakulteti za varnostne vede, ki je – kot poudarja – seznanjen z dogajanjem izključno iz medijev.

Mednarodne študije, ki proučujejo ranljivost držav, ugotavljajo, da je Slovenija stabilna, mirna in varna država, ki ni ogrožena. Primerjava med 2008, ko je bila kriza, in 2017 kaže celo napredek na tem področju, pove dr. Meško.
 

Štajerci so nezadovoljni


»A ena izmed mednarodnih študij kaže na obstoj sovraštva med skupinami, na primer med levimi in desnimi, partizani, bivšimi komunisti in belogardisti, med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo. Sodimo v skupino držav, v katerih prevladuje nezaupanje med ljudmi. Znaki nezaupanja so očitni, sumničava družba smo. Napetosti temeljijo na političnih prepričanjih, dostopu do virov, vključevanju v politične procese in v družbo. Razlogi za sovraštvo med skupinami so v neodzivanju na pretekle dogodke, zato ostaja v ljudeh jeza, nezadovoljstvo, prepričanje, da ni bilo pošteno in pravično, da so določene skupine neupravičeno dobile položaj moči v družbi,« pove sogovorec.

image
Gorazd Meško: V slabših razmerah se samoorganizirajo skupine, da bi ljudi branile, ker menijo, da država ne opravi svojega dela. FOTO: Jožže Suhadolnik


»V preteklosti je bila v vzhodni Sloveniji uspešna industrija, ki je propadla. Štajerci so nezadovoljni, veliko je revščine, manj možnosti za spodobno življenje. Gre tudi za delitev Maribor – Ljubljana. V slabših razmerah se samoorganizirajo skupine, da bi ljudi branile, ker menijo, da država ne opravi svojega dela. Na primer na zahodu so se organizirali starši zasvojencev, ker so menili, da državni organi, sociala in zdravstvo niso naredili dovolj. Prekupčevalce so preganjali z ulic in se znašli v lastnem protislovju. V želji, da branijo svoje okolje, so šli čez zakonsko mejo,« meni sogovorec.
 

Policisti so v primežu


»Mediji so Šiškovo skupino zdaj naredili popularno,« ugotavlja dr. Meško. Skupina je bila sicer že prej v medijskem prostoru, saj ima svoje spletne strani, zdaj so samo širše prisotni. Mediji odsevajo dogajanje v družbi, torej je logično, da poročajo o tem. Vsekakor je to manifestacija, ki sporoča o nekaterih vrednotah. Če pa niso samo provocirali, gre dejansko za razloge za ogroženost.«

Zakaj ni policija, ki je opazila dogajanje že pred štirimi meseci, reagirala prej? »Evropske policije proklamirajo policijsko preventivno delovanje. Slovenska policija ima dokaj dobre ocene prebivalstva: zaupanje, sodelovanje, pripravljeni bi bili pomagati policiji. Ugotavljamo, da predvsem na načelni ravni. Prevencija se lepo sliši. A če na nekatere stvari odreagira policija prezgodaj, se to lahko interpretira kot poseganje v svobodo, vtikanje v ljudi, rečejo, da gre za policijsko državo. Ko se pa nekaj zgodi, ljudje rečejo, zakaj pa niste prej nič naredili. Policisti so v primežu, v ambivalentni poziciji,« ocenjuje dr. Meško.