Za sosede dvorca bi občina imela starostnike

Ravne na Koroškem – V pisarni odvetnice Darje Erceg v Ljubljani bo 4. julija tretja dražba za polovico zemljišč okoli dvorca Javornik. Za izklicno ceno 125.486 evrov je na prodaj tudi propadajoča grajska stavba, spomenik kulturne dediščine, nazadnje v lasti inženirskega podjetja EL.EN v stečaju.

Predkupno pravico ima občina Ravne na Koroškem, ki je že marca na dražbi za 92.500 evrov kupila skoraj 4000 kvadratnih metrov parcel v lasti podjetja Mehanizacija Miler iz Dobje vasi. Če bo občina na dražbi uspešna tudi tokrat, bo postala lastnica vseh devet tisoč kvadratnih metrov parcel okoli dvorca ter stavbe, ki bi jo morali zasebni investitorji obnoviti do leta 2010, a se to ni zgodilo.

Občina denarja za obnovo dvorca nima. »Razmišljamo o minimalni obnovi, s katero bi preprečili nadaljnje propadanje objekta,« pravi ravenski župan Tomaž Rožen. Bolj jasno je, kaj bo z zemljišči ob dvorcu. »Ideja je, da bi na tem mestu zgradili center za starejše, ki bi zasedel približno tri tisoč kvadratnih metrov površin. Center smo že prej načrtovali na Javorniku, a na drugi, manj primerni lokaciji v bližini glavne ceste,« pove župan.  Zgodba o javorniškem dvorcu je za ravensko občino še en velik neuspeh, saj zasebniku na tem prostoru kljub njihovi podpori ni uspelo obnoviti dvorca, v njegovi soseščini pa zgraditi stanovanjske soseske. Propadli investitor Andrej Uršnik, ki je končal v stečaju, trdi, da so za neuspeh projekta krivi varuhi kulturne dediščine. Stanovanjsko gradnjo so mu zmanjšali za skoraj polovico, dovolili pa bi jo le proti vzhodu in severu, da bi grajska stavba ohranila dominanten položaj na hribu. Na občini so prepričani, da je zavod za varstvo kulturne dediščine svoje delo dobro opravil, za neuspeh projekta pa krivijo predvsem gospodarsko krizo.

Že zdavnaj bi lahko bila lastnica

A v tej zgodbi se je slabo izkazala občina, ki jo je investitor prelisičil. V pogodbi, ki sta jo leta 2007 podpisala prav župan Tomaž Rožen in Boris Pešl (podjetje PST) in je bila obvezujoča tudi za investitorje, ki so v projekt vstopili kasneje, bi morali zasebniki zunanjost in okolico dvorca obnoviti do leta 2010, tri leta kasneje pa še njegovo notranjost. S pogodbo so določili tudi kazni: če načrtov ne uresničijo v dogovorjenem roku, bo lastnica dvorca postala občina, investitorji pa ji bodo plačali kazen v protivrednosti v pogodbi dogovorjenih stanovanjskih površin.

Zadnji lastnik gradu je bil stavbo pripravljen izročiti občini, a bi ta morala na svoja pleča prevzeti terjatev banke v višini več kot milijon evrov. Z nakupom na dražbi bo občina ceneje dobila parcele in nepremičnino, a na Ravnah so številni prepričani, da občini ne bi bilo treba za dvorec niti za en evro seči v svojo blagajno, če bi zaradi neizpolnitve obveznosti iz pogodbe v zemljiško knjigo še pravi čas vpisala lastninsko pravico.

S prodajo vodovoda do denarja za kupnino

Na občini so v zadregi tudi zaradi denarja. Če želijo v nakup – poleg Javornika nameravajo rešiti še eno ravensko sramoto, Ivarčko jezero pod Uršljo goro –, bodo morali prodati nekaj premoženja. Na javnem razpisu bodo tako kmalu ponudili v nakup industrijski vodovod, ki ga za hlajenje strojev in naprav uporabljajo ravenske družbe Slovenske industrije jekla. Gre za dve velikanski, tri kilometre dolgi cevi od Prevalj do Raven, ki sta na več kot dveh kilometrih stari že več kot pol stoletja. Po njiju vsako leto steče šest milijonov kubičnih metrov vode, kar je dvanajstkrat več, kot znaša letna poraba celotnega mesta. Izklicna cena bo 250.000 evrov, prodaja pa sovpada z izhodom Raven iz Javnega komunalnega podjetja Log, ki je upravljavec industrijskega vodovoda. »Na Ravnah smo se odločili, da se naše novo komunalno podjetje z industrijskim vodom hladilne vode ne bo ukvarjalo. Obnova bi bila predraga. Stala bi kar milijon evrov,« so pojasnili na občini. Na Ravnah pričakujejo, da bodo ravenske železarske družbe zainteresirane za odkup, saj na leto za vodo plačujejo okoli pol milijona evrov. 

Poleg industrijskega vodovoda so svetniki odobrili tudi prodajo prostorov mrežnega podjetniškega inkubatorja v Dobji vasi. Od osmih enot bodo naprodaj tri, skupne površine skoraj 500 kvadratnih metrov. Prodaja naj bi v občinski proračun prinesla 381.000 evrov. Interes za odkup sta izrazila dva inkubiranca, od katerih bi eden kupil dva proizvodna prostora. »Predkupne pravice nimata. Prostore bomo prodali na dražbi,« pravi župan Rožen. Občina bo po prodaji še vedno razpolagala s štirinajstimi inkubatorji za podjetnike začetnike.