Ekstremne vremenske razmere vplivajo tudi na preskrbo z električno energijo. Včeraj zvečer so morali za stabilizacijo omrežja zagnati plinsko elektrarno v Termoelektrarni Brestanica (TEB).

Kot je za Delo pojasnil direktor TEB Tomislav Malgaj, hidroelektrarne zaradi vročine in suše proizvedejo manj elektrike, zato, ko je sonce zašlo in ni bilo več sončne energije, ni šlo drugače kot s plinom. Najverjetneje tako velike potrebe po električni energiji nastajajo zaradi klimatskih naprav, te pa seveda obratujejo še toliko bolj ravno zaradi vročinskega vala.

Dovoljenje za dva nova plinska bloka in baterije

Situacija se bo še poslabšala, če oziroma ko bo Nuklearna elektrarna Krško (Nek) zaradi nizkega pretoka in povišanih temperatur reke Save morala zmanjšati moč reaktorja. Če se bodo visoke temperature in pomanjkanje padavin nadaljevali, bodo Nek morali celo zaustaviti. O tem so že obvestili pristojne in včeraj tudi širšo javnost.

Kot so pojasnili, se zaradi povečane lastne porabe električne energije za delovanje hladilnih stolpov ter zmanjšanja termodinamičnega izkoristka sekundarnega kroga, ki je odvisen od temperature hladilne vode tretjega kroga, zmanjšujeta izkoristek in izhodna moč elektrarne, posledično pa tudi količina proizvedene električne energije.

Direktor Elesa Aleksander Mervar je prejšnji teden za TV Slovenija dejal, da so pristojnim predlagali, naj v skrajnem primeru nuklearka dobi začasen odpustek od izpolnjevala okoljskih zavez. »Mi smo na predlog ministrstva že napisali mnenje, da bi, če bi ugasnili Nek, lahko imeli določene težave z napetostnimi profili v prenosnem omrežju,« je pojasnil v oddaji Odmevi.

Na ministrstvu za okolje in prostor so za STA navedli, da bodo strokovne službe predlog preučile. Takoj ko bo karkoli znanega, bodo o zadevi obvestili javnost, so dodali. V Zahodni in Srednji Evropi je sicer več jedrskih elektrarn zaradi vročinskega vala letos že prenehalo delovati.

Suša zaustavlja elektrarne v regiji, NEK obratuje s pomočjo hladilnih stolpov

Suša povzroča težave tudi hidroelektrarnam, vendar je v Sloveniji stanje manj drastično kot v nekaterih okoliških državah. Po navedbah energetskih družb trenutne hidrološke razmere za zdaj še ne ogrožajo zanesljivosti proizvodnje električne energije v slovenskih hidroelektrarnah. Kljub nižjim pretokom rek so gladine vode v akumulacijskih jezerih na običajnih ravneh za ta letni čas.

Vendar so hidroelektrarne na rekah Dravi, Soči in spodnji Savi med januarjem in junijem proizvedle za 31 odstotkov manj električne energije kot v prvi polovici lanskega leta. V primerjavi s povprečjem zadnjih petih let je bila proizvodnja elektrike za 38 odstotkov manjša, so za STA navedli na Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Hidrološke razmere pa so julija le še poslabšale situacijo.

Agencija za okolje in prostor (Arso) je sporočila, da so ob koncu julija pretoki rek po državi majhni in se, sicer zelo počasi, še zmanjšujejo. Izrazito majhno vodnatost za ta mesec imajo reke Mura, Drava, Sava, Ljubljanica, Krka in Soča ter Kolpa v zgornjem toku. Kot so še navedli, so trenutni pretoki ponekod primerljivi z najnižjimi julijskimi vrednostmi v zadnjih desetih letih.