Za staro usnjarno ni ne denarja ne vsebine

Med 15 milijoni evrov za mestno jedro ne bo nič za nekdanjo usnjarno.

Objavljeno
19. oktober 2016 10.21
Franc Milošič
Franc Milošič

Največja rana na ptujski mestni veduti je razpadajoča nekdanja usnjarna na obrežju Drave. Ker spomeniško zaščitene ni dovoljeno porušiti, bi jo bilo nujno treba obnoviti. A še nihče ne ve, za kaj bi ta velika in markantna hiša sploh lahko bila uporabna.

»Status kulturne dediščine varuje le njeno zunanjo podobo. Zavod za varstvo kulturne dediščine nikoli ni zahteval, da bi v njej moral biti muzej, kot se je pojavilo prepričanje v javnosti. Pri določanju vsebine ima lastnik povsem proste roke. Glede na to, da bo leto 2018 leto evropske kulturne dediščine, ima Ptuj izjemno priložnost, da doseže kakšno pomembno spremembo. Za ta objekt je zdaj zadnji čas, da se z njim nekaj zgodi,« poudarja vodja mariborske območne enote ZVKD Srečko Štajnbaher.

Župan Ptuja Miran Senčar pa je razpet med želje in možnosti: »Celotno obrežje od usnjarne do nekdanjega kopališča bi radi rešili. Zdaj na posebnem portalu ponujamo občinske stavbe in zemljišča potencialnim investitorjem. Ker pa bližnja glasbena šola nima niti koncertne niti baletne dvorane, pa še učilnic ima premalo, bi ji te prostore lahko uredili v usnjarni. A denarja za zdaj nimamo.« Mestna občina Ptuj bo sicer v prihodnjih letih dobila 10,5 milijona evrov za celostne teritorialne naložbe, sama bo dodala še kakšno tretjino te vsot in vse to − po županovih besedah − vložila v staro mestno jedro. A sam pravi, da bo denarja premalo, da bi lahko začeli obnavljati tudi usnjarno.

Najboljša poznavalka zgodovine ptujskih mestnih hiš, obrti, rodbin in občinskih politik Marija Hernja Masten pa poudarja, da je bila ta usnjarna edini pravi industrijski objekt v mestu in da je njeno stavbo zagotovo treba ohraniti. Doslej že dve statični preverjanji trdnosti zidov sta pokazali, da je »objekt mogoče z minimalnimi sredstvi ohranjati«, zato ga ministrstvo za kulturo ni dovolilo podreti, ko je za to prosila občina pod županovanjem Štefana Čelana. Celo naložila ji je, da to svojo hišo obnovi in oživi. Načrti za preurejenje v hotel tako usnjarne kot bližnje stavbe kopališča se že deset let prašijo v občinskih predalih. Sicer pa so tudi po spomeniškovarstvenih ocenah (Marlena Habjanič iz ZVKD Maribor) bili pripravljeni precej na pamet in neustrezno.

Zgodovina zadnjih desetletij te stavbe je samo dokaz, da mesto ne ve, kaj naj bi z njo. »Iskanje vsebine za eno samo stavbo je preozko. Razmišljati bi morali o celotnem protoru na obrežju Drave. Sem bi morali pripeljati kakšno propulzivno stroko ali tehnologijo, ki bo potem pritegnila še umetnost,« meni ptujski arhitekt Marjan Berlič.

Ravnatelj glasbene šole Ptuj Štefan Petek preurejanje v potrebne šolske dvorane in učilnice seveda podpira in za zdaj je to edina konkretna zamisel o bodoči vsebini. Toda opozorila Srečka Štajnbaherja so jasna: »Če hiše nisi pol stoletja sploh nič vzdrževal, je obnavljanje zelo drago.« Nihče še ni izračunal, koliko denarja bi sploh potrebovali vsaj za najnujnejšo gradbeno obnovo. Miran Senčar pa opozarja, da si občinski proračun ne more privoščiti še več obratovalnih stroškov.

Podžupan Gorazd Orešek pa je prav zdaj pripravil poseben portal, na katerem Mestna občina Ptuj ponuja kupcem in investitorjem več kot 20 parcel, hiš, stanovanj in poslovnih prostorov. Med njimi je veliko takih, za katere ima občina že iz prejšnjih obdobij idejne ali celo natančnejše ureditvene projekte za določene naloge in vsebine. Za številne  ponujene nepremičnine še ni sprejela niti odloka o ravnanju z nepremičnim premoženjem, kar nekaj mestnih svetnikov se ne more načuditi, kaj vse je naprodaj, pa čeprav bi oni morali to prvi izvedeti in o tem odločati. Stare Pirichove usnjarne za zdaj še ni na tem portalu.