Za več premisleka pri obveznem učenju tujih jezikov

Ljubljana – Prvi tuji jezik bodo na svoje urnike morali vpisati že prvošolci, predvideva predlog novele zakona o osnovni šoli, ki za učence od sedmega razreda uvaja tudi obvezno učenje drugega tujega jezika. Znanje tujih jezikov je pomembno, vendar je dilem o tem, kdaj in koliko je najbolje, da se jih otrok začne učiti, več.

Osnovnošolci se po sedanji ureditvi prvi tuji jezik začnejo obvezno učiti v drugem razredu, pred tem pa se za to s starši odločijo prostovoljno. Drugi tuji jezik do zdaj zanje ni bil obvezen; učili so se ga lahko pri izbirnem predmetu od četrtega razreda. Omenjeno spreminja predlog novele zakona o osnovni šoli, ki jo bodo na ministrstvu spet predstavili septembra, veljati pa naj bi začela v šolskem letu 2018/2019. Za prvošolce uvaja obvezno učenje prvega tujega jezika, drugega pa bi se vsi učenci morali učiti od sedmega razreda.

Prvi tuji jezik v prvem razredu bi bila angleščina ali nemščina, za obvezni drugi tuji jezik v zadnjem triletju pa bi se iz nabora odločila šola sama glede na želje učencev, staršev in kadrovsko zmogljivost. Sprememba bi v treh letih po napovedih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport odprla do 240 novih učiteljskih delovnih mest, uvedba obveznega drugega tujega jezika pa predvideva 2,4 milijona evrov sredstev na leto.

Večjezičnost pomeni boljšo zaposljivost, kar je za Slovenijo, katere jezik govori malo ljudi, še posebno pomembno, pojasnjujejo na ministrstvu. Z znanjem jezikov pridobi posameznik več občutka za medkulturno povezovanje in razumevanje, dodajajo, prav tako pa pri omogočanju učenja dveh tujih jezikov upoštevajo priporočilo evropske komisije vsem državam članicam.

Zgodnje učenje za otroka najlažje

Uvedba zgodnejšega učenja tujega jezika je smiselna, meni redna profesorica za razvojno psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Ljubica Marjanovič Umek. Poučevanje mora potekati v manjših skupinah, odgovorni pa bi morali stanje spremljati z analizami o dolgoročnem učinku učenja tujega jezika v tem obdobju. »Za otroka je dokazano najlažje, če se tujega jezika začne učiti čim prej. Res pa je tudi, da je tako učenje najučinkovitejše v naravnem okolju, ko otrok sliši in uporablja dva jezika,« še pojasnjuje.

Obvezno učenje prvega tujega jezika podpira tudi Barbara Kampjut, ravnateljica Osnovne šole Franceta Bevka v Ljubljani, na kateri so izbirni predmet angleščino v prvem razredu do zdaj vedno izbrali vsi učenci. Poudarja, da gre za učenje jezika skozi igro, pri čemer otroci napredujejo različno, a napredek je opazen pri vseh, saj imajo otroci za učenje več časa in motivacije.

Dva obvezna tuja jezika bosta preveč

Manj domiselna in strokovno utemeljena je uvedba obveznega učenja drugega tujega jezika v sedmem razredu, pravi Marjanovič Umkova: »Pričakovati, da se bodo vsi učenci naučili dveh tujih jezikov, drugega v treh letih, je iluzorno.«

V zakonu zapisani rešitvi se sicer zdita sodobni, vendar brez kakršnihkoli zagotovil, da bodo učenci dva jezika tudi znali, razlaga. Prav tako še vedno ni znano, kako naj bi se tujega jezika učili otroci, katerih slovenščina ni materinščina, in bo učenje, denimo angleščine, zanje drugi tuji jezik že na začetku opismenjevanja.

Tudi v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije obvezni uvedbi drugega tujega jezika nasprotujejo. »To bi pomenilo še večjo obremenjenost učencev,« pojasnjuje predsednik Tone Meden. Poudarja, da bi predlog poglobil splošni odpor slovenskih učencev do šole, ki je po zadnji raziskavi Pisa nad evropskim povprečjem.

Uvedba obveznega drugega tujega jezika v zadnji triadi je do otrok celo krivična, saj učenje tujega jezika v tem obdobju zahteva sistematično delo in tudi nekaj nadarjenosti, tega pa poleg materinščine in prvega tujega jezika ne zmorejo vsi.

Zaradi tega bodo nekateri učenci doživljali resne stiske, pravi Kampjutova: »Ne razumem, zakaj spreminjamo veljavni sistem, ki je dober. Otroci, ki se želijo učiti še enega tujega jezika, ga izberejo kot obvezni izbirni predmet, tisti, ki tega ne želijo, pa izberejo kaj drugega. Za korist otrok pri spreminjanju tega gotovo ne gre.«

Šola več kot znanje jezikov

Preobremenjenosti otrok na 159 osnovnih šolah, kjer so poskusno uvedli obvezni drugi tuji jezik, niso zaznali, poudarjajo na ministrstvu. Vendar se je za drugi tuji jezik kot izbirni predmet v šolskem letu 2016/2017 odločilo manj kot 18 odstotkov vseh učencev, medtem ko je zanimanje za neobvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu precej večje, saj se je po podatkih ministrstva v istem letu za to odločilo 91 odstotkov vseh učencev.

Za povečavo kliknite na infografiko.

Letošnji podatki Eurydice kažejo, da se v Evropi v kar desetih državah začenjajo osnovnošolci prvega tujega jezika učiti pri šestih letih. Drugega obveznega tujega jezika se začenjajo pri sedmih letih učiti v Luksemburgu, v največ, to je v osmih državah, pa je obvezno učenje drugega tujega jezika uvedeno pri dvanajstih letih.

Naloga osnovne šole je, da učencem omogoči pridobivanje temeljnega znanja, osebnostni razvoj in spodbuja ustvarjalnost, kar pa ni nujno pogojeno z znanjem drugega tujega jezika, je jasna Kampjutova. Predvsem bi se morali posvetiti usposabljanju učencev za pravilno sporočanje v maternem jeziku s poudarkom na funkcionalni pismenosti ter jih spodbujati k športnim in umetniškim dejavnostim.

Obvezna uvedba tujega jezika v prvi razred zaradi že visoke vključenosti otrok ne bo bistvena, pri uvedbi dveh obveznih tujih jezikov pa je v korist vseh otrok nujen premislek. Končna ureditev poučevanja drugega tujega jezika mora biti načrtovana dolgoročno in se ne sme spreminjati z vsakim novim vodstvom ministrstva, pravi Meden.