Začasna rešitev za dovoz odpadkov na kočevsko deponijo

Kočevje - Komunala Kočevje se lahko pogaja o dovozu smeti iz drugih občin na kočevsko deponijo odpadkov v Mozlju in lahko prične tudi z dovažanjem tujih smeti. Vendar bo po mesecu dni svet občine Kočevje o tem razpravljal še enkrat.

Po skorajda triurni razpravi so kočevski svetniki včeraj zvečer sprejeli salomonsko rešitev, ki jo je predlagal Vinko Zajec iz Desusa: da se kočevska komunala lahko začne pogajati o možnosti dovažanja tujih smeti na kočevsko deponijo, vendar z omejitvami: še vedno mora ostati prostih okoli 20 odstotkov vseh kapacitet deponije, tuje smeti pa bodo lahko dovažali mesec dni z možnostjo podaljšanja. O tem bodo odločali svetniki.

V resnici sploh ne bi bilo potrebno, da bi svetniki odločali o tej temi. Toda zaradi občutljivosti problematike je kočevski župan Vladimir Prebilič sklenil, da o tem razpravlja kočevska politika in ona odloči, ne pa le Komunala Kočevje, njen nadzorni odbor ali župan. Dejstvo pa je, da ima kočevska deponija odpadkov proste kapacitete, ki jih do zaprtja, ki bo leta 2015, ne bo zapolnila, in da so na drugi strani komunale, ki imajo zaprte deponije in odpadke, s katerimi ne vedo kam.

Deponija, ki bi prebivalcem lahko služila še nadaljnjih 20 let

Nekaj podatkov je nespornih: da je kočevska deponija odpadkov v Mozlju, kjer lahko odlagajo nenevarne odpadke, začela delovati leta 1973, da ima še okoli 60.000 ton prostih kapacitet za odlaganje smeti in da bo - po sedanjih podatkih - delovala do leta 2015. »Deponija bo zagotovo zaprta leta 2015, morda 2016 ali 2017,« je dejal tudi Marko Kljun, direktor Komunale Kočevje. Obstaja pa tudi slabša različica, saj ima kočevska deponija okoljevarstveno dovoljenje iz leta 2009 in čaka na novo dovoljenje. Zato se lahko tudi v pol leta zgodi sprememba in bo tudi kočevska deponija - zaprta. Kljun pravi: »Razmere na področju ravnanja in odlaganja odpadkov so zapletene in nihče si ne upa napovedati, kaj bo v prihodnje.«

Sedaj občina Kočevje in Kostel na mozeljski deponiji letno odložita 3000 ton odpadkov, s tem, da se ta količina odpadkov niža in bo verjetno prišla pod 2000 ton odpadkov letno. Prebivalci obeh občin bi do zaprtja deponije leta 2015 potrebovali še okoli 11.000 ton kapacitet in bi ostalo še veliko - okoli 50.000 ton kapacitet - neizkoriščenega prostora na deponiji. »Zato je vprašanje, ali te preostale kapacitete vnovčiti ali ne,« je bil jasen Prebilič.

Po letu 2015 bo deponijo potrebno sanirati, to je zapreti na način, da ne bo imela negativnih učinkov na okolje. Občina Kočevje bo morala do zaprtja zagotoviti 1,5 milijona evrov poroštva, v primeru pa, da bo deponija polna v celoti, se ta znesek - ki ga je sicer potrebno zagotoviti v tridesetih letih - dvigne na tri milijone evrov. Po besedah Marka Kljuna sta vira lahko dva: proračunska sredstva ali pa prodaja prostih kapacitet na deponiji.

Poleg tega bo občina Kočevje morala v kratkem zagotoviti večjo naložbo na deponiji, saj bodo sedanje odlagalne površine kmalu polne. V novem delu deponije, v zahodnem delu, bodo morali urediti tesnjenje dna, kar bo investicija, vredna 800.000 evrov. Če pa bi se odločili za tovrstno ureditev celotne deponije, torej tudi vzhodnega dela deponije, bi potrebovali še 700.000 evrov, torej skupno 1,5 milijona evrov.

Rešitev: prodaja prostih kapacitet

»Če naše proste kapacitete, ki jih do zaprtja deponije leta 2015 ne bomo potrebovali, prodamo, bomo razbremenili naše občane,« je bil jasen Kljun. Do sedaj so se za odlaganje odpadkov na Kočevskem zanimali iz Komunale Trebnje, kjer v naslednjih mesecih pričakujejo 250 ton odpadkov, iz Novega mesta pa bi lahko vozili po 3000 do 4000 ton odpadkov mesečno. Obenem pa se je za odvoz odpadkov zanimal tudi Papirservis s podobno količino odpadkov.

»Realna cena je 125 evrov na tono za odlaganje in 150 evrov na tono za odlaganje in obdelavo,« je finančne podatke razlagal Marko Kljun. To bi pri 10 tonah letno pomenilo prihodek v višini 1,2 milijona evrov, pri 40 tonah pet milijonov evrov in pri 50 tonah 6,2 milijona evrov. »Ob šestih tonah odpadkov mesečno bi to vsak dan pomenilo 14 tovornjakov več na naših cestah,« je dejal Kljun.

»Proste kapacitete na deponiji so danes suho zlato«

Toda odlični finančni izračuni niso prepričali vseh svetnikov, saj je predstavnike SD zanimalo, kako so s to temo seznanili okoliške prebivalce, da ne bi prišlo do organiziranja civilnih iniciativ in nasprotovanja. Janko Veber, SD, pa je opozoril na nekdanji projekt sodelovanja na področju odlaganja smeti s Trebanjci, kar sicer ni bilo uresničeno, vendar ne bi bilo slabo razmišljati tudi za prihodnost: »Takrat se je razmišljalo o tem, da bi bil na kočevski deponiji zbirni center za kočevsko-ribniško območje. Kako razmišljate sedaj? Kaj je bilo narejenega v teh dveh letih?«

Veber je še opozoril, da so proste kapacitete na deponiji v današnjih razmerah »suho zlato« in da ne bi bilo slabo, če bi se svetniki preko gradiv seznanili z nekdanjimi in sedanjimi načrti na področju ravnanja z odpadki. S temi gradivi se bodo seznanili na majski seji, ko bodo znane tudi podrobnosti dovoza smeti iz drugih občin na kočevsko deponijo odpadkov.

***

Kočevska deponija odpadkov v Mozlju je deponija nenevarnih odpadkov, iz katerih so že ločene frakcije in vsi drugi nevarni odpadki. Občina Kočevje je v preteklem desetletju z naložbami spremenila nekdanje črno odlagališče v sodobni zbirni center, ki izpolnjuje okoljevarstvene standarde in zagotavlja ekološko sprejemljivost deponije na tem kraško občutljivem terenu.