Začetek del še vedno znanstvena fantastika

Drugi tir: Investicijski program po enajstih mesecih zamuja kljub dobremu plačilu.
Objavljeno
07. december 2018 12.00
Posodobljeno
07. december 2018 12.50
Civilni nadzorniki gradnje drugega tira ugotavljajo, da v tem projektu na državni ravni niso optimalno organizirani. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Koper – Ali sploh obstaja možnost, da bi na začetku prihodnjega leta vendarle začeli pripravljalna dela na trasi železniške proge med Divačo in Koprom? »Kolikor je znano nam, ki smo v projektnem svetu za civilni nadzor gradnje drugega tira, je to bolj znanstvena fantastika kot mogoče dejstvo.« Tako je na naše vprašanje odgovoril predsednik sveta za civilni nadzor Jadran Bajec ob včerajšnjem obisku projektnega sveta v Luki Koper.

Družba Deloitte bi morala do 4. decembra ministrstvu za infrastrukturo predati investicijski program, da bi ga potrdila vlada, šele potem bi lahko začeli dela, za katera je ministrstvo pod vodstvom prejšnjega ministra Petra Gašperšiča že decembra lani podpisalo pogodbo z izvajalci.

Kaj vedo v projektnem svetu za civilni nadzor o obljubljenem investicijskem programu? »Vemo to, da Deloitte tega programa ni predstavil. Mi v projektnem svetu nismo imeli priložnosti vpogleda v pogodbo med naročnikom in izvajalci, zato težko povem, ali in koliko Deloitte zamuja. Tudi ta primer kaže, da v državi glede tega projekta nismo organizirani ravno optimalno. Ves čas zato pozivamo ministrstvo za infrastrukturo ter javnosti in vladi sporočamo, da je treba organizacijo projekta optimizirati in določiti cilje, ki jih bodo vsi upoštevali,« je povedal prvi mož sveta za civilni nadzor v Luki Koper.

Deloitte je pogodbo z državo sklenil že januarja letos in ta predvideva za investicijski program in druge storitve 826.000 evrov plačila.


Gradnja mogoča do leta 2025


»Luko in železniško postajo smo obiskali zato, ker nas je zanimal pogled uprave na gradnjo drugega tira in vso povezano infrastrukturo. Dobili smo konkretne podatke, ki jih bomo poskušali uporabiti pri našem delu. Prvo izhodišče je, da bi morala država določiti skrajni rok, do katerega bi se morali vsi odgovorni deležniki zavezati, da ga bodo upoštevali. Drugi tir moramo zgraditi najpozneje do leta 2025. Če tega ne bo, se Luki nakazuje scenarij, ki nam nikakor ni všeč in gotovo tudi prebivalcem Slovenije ne bi bil, saj bi po njegovi uresničitvi lahko izgubili položaj uspešnega pristanišča in druge logistike na mednarodnem trgu. Vemo, da je progo tehnično mogoče zgraditi do leta 2025, zdaj je samo treba, da vsi vključeni v projekt dosežejo ta cilj,« je povedal Bajec.

Na ministrstvu za infrastrukturo so nam včeraj odgovorili, da se v zvezi z oddajo investicijskega programa vsak dan usklajujejo z Deloittom in da je priprava tega programa v sklepni fazi. Bolj kot pogodbeni roki je pomembna vsebina, so zmanjšali pomen Deloittove zamude na ministrstvu.

»Pričakujemo, da bo investicijski program pripravljen in obravnavan na nadzornem svetu 2TDK in projektno-finančnem svetu še ta mesec, vlada pa ga bo obravnavala predvidoma januarja 2019. Pripravljalna dela se bodo začela, ko bo investicijski program dokončno potrjen. V ponedeljek, 10. decembra (dve leti po prvem razpisu del in 27 mesecev od sklepa o oddaji arheoloških del), pa se bodo začela arheološka izkopavanja na trasi pri Dekanih. Ministrica Alenka Bratušek bo morda o ukleščenem drugem tiru danes povedala kaj več, saj je slavnostna govornica ob 60. obletnici pristanka prve ladje v Luki Koper.«

Izrael: Za manj denarja dva tira

V deseti številki revije Gradbenik je predstavljen projekt nove hitre in tehnično nadvse zahtevne železniške proge Tel Aviv–Jeruzalem, ki so jo odprli. Za dvotirno progo, kjer vlaki lahko vozijo do dvesto kilometrov na uro (sto vlakov na dan v vsako smer), torej za tehnično občutno zahtevnejšo progo od našega drugega tira, so Izraelci plačali po 51 milijonov evrov za kilometer (torej bi dvojni drugi tir z višjimi hitrostmi in več mostovi lahko zgradili za 1,37 milijarde evrov). Poleg tega sta enega najzahtevnejših objektov na tej progi (1025 metrov dolg in več kot sto metrov visok most) projektirali slovenski podjetji Ponting in Pipenbaher Consulting Engineers.